Svet ECB-ja je na današnji seji določil podrobnosti posega na trg državnih obveznic, pri čemer ni postavil omejitev vrednosti nakupa obveznic.

Banka bo kupovala obveznice do zapadlosti treh let. Pogoj ostaja, da se države najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra.

Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po seji povedal, da je odločitvi osrednje denarne ustanove območja evra nasprotoval samo en član sveta banke, in sicer predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidman.

Draghi je zavrnil očitke, da gre za nedovoljeno financiranje držav, in pojasnil, da zaradi napetosti na finančnih trgih, povezanih z negotovostjo glede prihodnosti območja evra, denarna politika ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju.

Po njegovem prepričanju je ECB s tem dobil močan instrument, da učinkovito odgovori na te nevarne izzive in pri tem ohrani svojo neodvisnost.

ECB je za ukrepanje postavil nujen pogoj, da se države v težavah najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, ki bi v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev odkupoval njihove obveznice na primarnem trgu, torej neposredno od držav. ECB bo namreč ukrepal na sekundarnem trgu.

Znižana pričakovanja za rast
ECB je tudi znižal pričakovanja o gospodarski rasti v območju evra, ki se bo v letošnjem letu skrčilo za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa bo raslo po 0,5-odstotni stopnji. Junija je napoved za letošnje leto znašala minus 0,1 odstotka, za prihodnje leto pa napovedovala gospodarsko rast v višini enega odstotka.

Gospodarsko okrevanje območja skupne evropske valute bo po napovedih ECB-ja še naprej počasno, pri čemer ga bodo dušili razdolževanje v finančnem in nefinančnem sektorju, visoka brezposelnost in neenotno svetovno okrevanje.

Banka je zvišala napoved inflacije za območje z evrom in pričakuje, da se bodo cene v članicah monetarne unije letos zvišale za 2,5 odstotka, potem ko je bila junijska napoved 2,4 odstotka.

Obrestna mera nespremenjena
Svet Evropske centralne banke ni spremenil obrestne mere za območje evra. Analitiki so si bili sicer neenotni glede tega, ali se bo ECB odločil ključno obrestno mero znižati na 0,5 odstotka. Če bi se, bi cena denarja v območju skupne valute padla na novo rekordno nizko raven. Vseeno pa jih lep del pričakuje, da bodo v Frankfurtu ceno denarja do konca leta še enkrat znižali.