ECB je marca zagnal 750 milijard evrov vreden izredni pandemični program odkupovanja zasebnih in javnih dolžniških vrednostnih papirjev. Gre za začasen program, s katerim želi banka zmanjšati tveganja, ki jim je območje evra izpostavljeno zaradi pandemije koronavirusa. Program naj bi sprva veljal do konca leta 2020.
Svet ECB-ja ga je na današnji seji v skladu s pričakovanji povečal in podaljšal. V izjavi po seji so sporočili, da povečani program nakazuje dodatno sproščanje splošne monetarne politike, s tem pa bo izboljšal pogoje financiranja v realnem gospodarstvu, zlasti za podjetja in gospodinjstva. Nakupi bodo prilagojeni tako po državah in vrstah sredstev kot časovno.
Evropska centralna banka bo neto nakupe v okviru programa PEPP izvajala tako dolgo, dokler ne bo presodila, da je kriza zaradi koronavirusa končana, vsekakor pa vsaj do konca junija prihodnje leto. Ob tem bo ponovno investirala glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP-ja, najmanj do konca leta 2022.
Krčenje gospodarstva za 8,7 odstotka
Okrevanje gre pričakovati v tretjem četrtletju. A "napredek je počasen glede na hitrost, s katero so v predhodnih mesecih ekonomski kazalniki upadli", je na novinarski konferenci po seji sveta ECB-ja dejala predsednica banke Christine Lagarde. Hitrost okrevanja pa bo pomembno odvisna tudi od trajanja in uspeha ukrepov za obvladovanje pandemije.
Redni program kupovanja obveznic nespremenjen
Nakupi v okviru rednega programa odkupov vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard evrov, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja 120 milijard evrov. Svet ECB-ja še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer – končali se bodo, tik preden začne ECB dvigovati ključne obrestne mere.
Ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru omenjenega programa, se bo v celoti nadaljevalo še daljše obdobje po datumu, ko bo svet ECB-ja začel dvigovati obrestne mere.
Obrestne mere ostajajo enake
Obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, za odprto ponudbo mejnega posojila in za odprto ponudbo mejnega depozita pričakovano ostajajo nespremenjene. Ključna obrestna mera ostaja na ravni nič odstotkov, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,50 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.
Svet ECB-ja je ponovno zatrdil, da je pripravljen prilagajati obstoječe instrumente na način, da se bo inflacija vzdržno gibala proti ciljni ravni; ta je tik pod dvema odstotkoma.
Nemško ustavno sodišče zahteva sorazmernost programa ECB-ja
Tokratno zasedanje se je sicer odvilo manj kot mesec dni zatem, ko je nemško ustavno sodišče odločilo, da je bil 2600 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, zagnan leta 2015, morda nesorazmeren s ciljem zagotavljanja cenovne stabilnosti. ECB mora v treh mesecih utemeljiti sorazmernost programa, sicer bo nemška centralna banka Bundesbank iz njega izključena.
Direktorica ECB-ja Christine Lagarde je v zvezi s tem poudarila pomen neodvisnosti centralne banke. "Verjamemo, da bo najdena dobra rešitev – rešitev, ki neodvisnosti ECB-ja in primata evropskega prava nikakor ne bo postavljala pod vprašaj," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Je pa potrdila, da ECB kot evropska institucija ocenjuje, da je za njen nadzor pristojno Sodišče EU-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje