Po njegovih besedah mu je to zatrdil sam France Arhar, ki ga je za reševanje omenjenega spora imenovala slovenska vlada. Erjavec je tako zanikal zadnje izjave hrvaške kolegice Vesne Pusić.

Ta je v sredo najprej izjavila, da sta se Arhar in hrvaški finančni strokovnjak Zdravko Rogić dogovorila o kompromisnem predlogu za prenesene devizne prihranke hrvaških varčevalcev LB-ja, ki je sprejemljiv za hrvaško stran.

Erjavec se je v sredo zvečer odzval z besedami, da izjavo Pusićeve razume v smeri, da je Hrvaška pripravljena sprejeti dogovor, po katerem bi se reševanje vprašanja LB-ja preneslo na Banko za mednarodne poravnave (BIS) v Basel.

Ocenil je še, da sta Arhar in Rogić Zagreb očitno prepričala, da gre pri varčevalcih za vprašanje nasledstva. Svoje besede je utemeljil s tem, da je to dogovor, ki sta ga strokovnjaka dosegla na njunem zadnjem srečanju 4. oktobra na Bledu.

Pusićeva je nato danes dejala, da gre iz srednih izjav njenega slovenskega kolega razbrati, da Arhar vlade v Ljubljani še ni obvestil o novem dogovoru z Rogićem, medtem ko je Rogić hrvaško vlado z njim že seznanil. Hrvaški in slovenski strokovnjak naj bi se po njenih besedah po 4. oktobru znova sešla. O vsebini dogovora sicer ni želela javno govoriti.

A Erjavec je danes vztrajal, da takšnega srečanja oziroma kakšnega poznejšega dogovora med Arharjem in Rogićem ni bilo. Kot je povedal, je z Arharjem govoril pred dvema dnema, nato pa znova v sredo zvečer. Arhar mu je zatrdil, da velja stališče s 4. oktobra o reševanju vprašanja varčevalcev LB-ja v Baslu in da se pozneje na tem področju ni zgodilo nič.

Erjavec je zato po današnji seji strateškega sveta za gospodarsko sodelovanje s tujino še izrazil "presenečenje", da njegova hrvaška kolegica govori o nekem kompromisnem predlogu strokovnjakov. Kot je še poudaril, na zunanjem ministrstvu nimajo nobenega dokumenta, ki bi pričal o obstoju tovrstnega predloga.

Pojasnil je, da besede hrvaške kolegice tako še naprej razume kot privolitev Hrvaške v reševanje spora v Baslu oziroma v okviru nasledstva. Obenem je ponovil, da Slovenija pri tem kot pogoj postavlja umik spornih pooblastil hrvaške vlade, na osnovi katerih Privredna banka Zagreb in Zagrebška banka tožita LB in NLB.

Sicer pa se Erjavec s Pusićevo po njenih srednih izjavah ni pogovarjal in za to - kot je odgovoril na novinarsko vprašanje - tudi ne vidi "nobene potrebe".