Slovenski zunanji minister je dodal, da je France Arhar v imenu slovenske strani v pogovorih z Rogićem "ponudil nekatere rešitve, ki pa očitno za hrvaško stran niso sprejemljive".

Na vprašanje, ali je Arharju pripravljen podaljšati mandat, pa je odgovoril, da "je Arharjev mandat do konca leta". In dodal: "Če ne najdemo rešitve do takrat, to pomeni, da na bilateralni ravni ni mogoče najti rešitve, mi pa vztrajamo pri tem, da naj hrvaška stran spoštuje svoje zaveze in da gre za nasledstveno vprašanje."

Poslanci naj povedo svoje mnenje
Poudaril je tudi pomembnost seje odbora DZ-ja za zunanjo politiko, na kateri naj poslanci povedo svoje stališče o tem, saj so tudi oni tisti, ki bodo odločali o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške z EU-jem.

Ponovil je, da si Slovenija sicer želi, da bi bila Hrvaška čim prej polnopravna članica EU-ja, vendar pa je treba najti ustrezno rešitev v zvezi z Ljubljansko banko (LB), saj je za Slovenijo nesprejemljivo, da pred hrvaškimi sodišči tečejo tožbe proti LB-ju zaradi nečesa, kar je "tipično nasledstveno vprašanje".

Slovenija vztraja, da mora Hrvaška spoštovati zaveze, ki jih je dala prejšnja vlada, da se bo to vprašanje reševalo v okviru nasledstva, obenem pa mora umakniti pooblastila, dana Privredni banki Zagreb in Zagrebački banki v postopkih, ki jih ti vodita na hrvaških sodiščih proti LB-ju in NLB-ju, je poudaril Erjavec.

"Poplačani so bili vsi!"
Povedal je še, da želi na seji odbora tudi zavrniti določene "dezinformacije", kot se je izrazil. Ena izmed njih je, da hrvaški varčevalci LB-ja niso bili poplačani, saj so bili poplačani vsi, razen tistih, ki niso želeli sprejeti hrvaških državnih obveznic, in tistih, ki takrat niso imeli domovnic oz. hrvaškega državljanstva, je pojasnil.

Zavrnil je tudi navedbe hrvaške strani, da Banka za mednarodne poravnave v Baslu ni pripravljena reševati tega vprašanja. Kot je povedal, to ni res, saj so se obrnili na Basel in izvedeli, da so v banki na to pripravljeni.