"Mislim, da smo predsedovanje izpeljali odlično, kar kažejo tudi odzivi iz Evrope. Sem pa vesel, da smo rešili tudi to zadevo z evropskimi tožilci in da lahko zdaj opravljata svoje delo," je odgovoril na vprašanje o tem, kako je zavlačevanje pri predlaganju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije vplivalo na samo predsedovanje Svetu EU-ja.

Vlada je šele po več mesecih zamud in številnih pozivih iz Bruslja novembra evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO) predlagala delegirana tožilca iz Slovenije Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Oba sta sicer bila kandidata od samega začetka procesa, ki je trajal več kot eno leto. Vlada je odločila, da je predlog začasen, a ju je nato kolegij EPPO imenoval za poln mandat petih let.

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja na pravosodnem področju je bila po Dikaučičevih besedah digitalizacija pravosodja. Svet EU-ja in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o uredbi o sistemu e-CODEX, katere cilj je omogočiti digitalizacijo čezmejnega pravosodnega komuniciranja in tudi olajšati dostop do sodnega varstva za državljane in podjetja.

Z evropskim parlamentom so se tudi dogovorili o uskladitvi direktive o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah in sklepa sveta o skupnih preiskovalnih skupinah s pravili EU-ju o varstvu osebnih podatkov.

"Dosežek prinaša uskladitev dveh instrumentov za čezmejno pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s pravili o varstvu podatkov brez posega v njuno učinkovitost. Državljanom se bo v okviru obeh instrumentov zagotovila ustrezna stopnja varstva osebnih podatkov," je pojasnil minister.

Eno od prednostnih področij so bile tudi pravice otrok, pri čemer pa na oktobrskem zasedanju Sveta niso bili potrjeni sklepi o strategiji EU-ja na tem področju.