Začetek izrednega vrha je bil v znamenju zapleta zaradi ciprske blokade sankcij proti režimu v Minsku. V Nikoziji so v zameno zahtevali sankcije proti Turčiji zaradi vrtanja, kot pravijo, na ciprskem izključno gospodarskem območji. Več voditeljev je opozorilo, da je za položaj v vzhodnem Sredozemlju nujna diplomatska rešitev.

Že tako napete odnose Unije z najstarejšo kandidatko za članstvo so namreč pred meseci močno zaostrile raziskave morskega dna, kjer želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni.

Voditelji so se dogovorili o "dvojni strategiji", "dvotirnem pristopu", ki daje priložnost dialogu, obenem pa napoveduje trdnost za zavarovanje evropskih vrednot in solidarnosti, je na novinarski konferenci po koncu prvega dne zasedanja poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Najpozneje decembra bodo voditelji znova proučili odnose s Turčijo, je še dodal.

"Pričakujemo, da se bo Turčija vzdržala enostranskih dejanj. Če se ne bo, bomo uporabili vse razpoložljive možnosti," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To sicer ni tisto, kar želijo, želijo namreč pozitiven odnos, ki bi omogočil krepitev carinske unije in sodelovanja na področju migracij, je dodala.

EU ima tako dva nabora orodij. Prvega, ki vključuje tudi možnost sankcij, ne želi uporabiti. Zavzema se za drugi nabor, ki vključuje tvorno sodelovanje, je dejala predsednica komisije. Je pa zdaj po njenih besedah na potezi Turčija.

V primeru konstruktivne drže in ustavitve nezakonitega vrtanja v grškem in ciprskem morju so voditelji pripravljeni razvijati pozitiven odnos. "V primeru obnovljenih enostranskih dejanj ali izzivanja v nasprotju z mednarodnim pravom, bo EU za zaščito interesov Unije in članic uporabil vsa razpoložljiva orodja in možnosti, tudi v skladu z 29. členom pogodbe o EU-ju in 215. členom pogodbe o delovanju EU-ja," piše v sklepih, ki so jih sprejeli voditelji.

Ker se omenjena člena nanašata na sankcije, so tako voditelji posredno v sklepe vključili tudi referenco na sankcije, kar je utrlo pot do kompromisa med tršo držo Cipra in bolj spravnimi članicami.

"Evropska unija je tudi s temi sklepi dokazala, da stoji za svojimi državami članicami in kar zadeva situacijo v Vzhodnem Sredozemlju, je bila včerajšnja razprava tista najbolj odločilna, na podlagi katere so bili sprejeti dobri zaključki, hkrati pa se tudi za prihodnost ve, kateri koraki bodo narejeni z naše strani v primeru, če določeni pogoji ne bodo izpolnjeni," so iz kabineta predsednika slovenske vlade navedli besede premierja Janeza Janše.

Začetek postopkov za uvedbo sankcij proti Belorusiji

Dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo je utrl tudi pot do uvedbe sankcij proti odgovornim za očitane volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki se načrtujejo od sredine avgusta. Voditelji se strinjajo glede uvedbe sankcij in pozivajo k odločitvi brez odlašanja, piše v sklepih.

Na kazenskem seznamu je okoli 40 imen. Med njimi po Michelovih besedah za zdaj ne bo dolgoletnega beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, bodo pa razmere pozorno spremljali.

V petek naj bi se začel pisni postopek, s katerim bo Unija uvedla sankcije. Michel je na novinarski konferenci dejal, da se bodo sankcije začele izvajati takoj v petek. Ursula Von der Leyen pa je poudarila, da je politična odločitev sprejeta, kar je ključno, drugo so pa tehnične zadeve.

EU sicer Lukašenka ne priznava kot zakonitega predsednika Belorusije.

Kot je dejal ob prihodu v Bruselj dejal Janša, pričakuje tudi enotnost pri novi opredelitvi politike do Kitajske s ciljem bolj povezanega, odločnega in učinkovitega delovanja Evrope. Zagovarja evropsko enotnost pri redefiniciji politike do Kitajske, izrazil je tudi pričakovanje, da bodo ločili komercialni interes od strateškega in da bodo na podlagi izkušenj, pridobljenih spomladi v pandemiji, sposobni v najkrajšem možnem času tudi v praksi zagotoviti vse potrebno za to, da bo Evropa v primeru prihodnje krize sposobna delovati bolj povezano, odločno in učinkovito ter zaščititi lastne državljane in lastni interes.

Zato mora Evropa po Janševih besedah zagotoviti proizvodne in vse preostale zmogljivosti na domačem ozemlju, hkrati pa bo treba zelo jasno določiti seznam strateških proizvodov – od umetne inteligence in komunikacijskih tehnologij do bistvene medicinske ali osebne zaščitne opreme, pri katerih Evropa nikakor ne more biti odvisna od tretje strani.

Med temami vrha je tudi digitalna preobrazba. Voditelji naj bi podprli načrte za okrepitev digitalne suverenosti Evrope, tudi z uvedbo novih, strožjih pravil za tehnološke velikane, kot sta Google in Amazon.

Sklepi vrha naj bi bili tako podlaga za novo zakonodajo o digitalnih storitvah, ki jo bo Evropska komisija predvidoma predlagala decembra. S tem bo nadgradila glede na hiter tehnološki razvoj močno zastarelo zakonodajo iz leta 2004.