Evropska unija (EU) na političnem področju doživlja veliko krizo. Velika Britanija izstopa iz EU-ja, številne države članica pa solirajo ali skupaj s somišljenicami ignorirajo odločitve, sprejete v Bruslju (denimo Višegrajska skupina glede premestitve beguncev). Medtem ko se zdi, da se EU počasi razkraja, pa vsaj v digitalnem svetu postaja vedno bolj enotna.

Čez slab teden dni, 15. junija, bo začel v EU-ju veljati koncept "gostovanja kot v domačem omrežju" oz. Roam Like at Home (RLAH). Ponudniki telekomunikacijskih storitev bodo morali za odhodne in dohodne klice, SMS- in MMS-sporočila ter prenos podatkov uporabljati isti cenik, kot ga za te storitve uporabljajo v svojih matičnih državah. Še vedno pa bodo obstajale določene omejitve, ki naj bi preprečevale zlorabe novih evropskih pravil.

Nov korak k enotnemu digitalnemu trgu se je zgodil v tem tednu. Zeleno luč za čezmejno prenosljivost digitalnih storitev so po evropskih poslancih prižgali tudi ministri držav članic EU-ja oz. Svet EU-ja. Nova pravila bodo začela veljati devet mesecev po objavi v Uradnem listu EU-ja.

Kaj sploh pomeni prenosljivost digitalnih vsebin oz. kaj prinaša?
Državljani EU-ja bodo imeli možnost v EU-ju spremljati vse pretočne in druge digitalne vsebine, ki jih glede na naročnino spremljajo v domačih državah. Torej če je nekdo naročen na storitve, ki jih ponujajo ponudniki avdiovizualnih vsebin, kot so denimo Netflix, HBO, Amazon Prime ali Spotify, bo lahko njihovo ponudbo, ki jo ima na voljo v matični državi, spremljal v drugih državah članicah. Spletni servis Netflix, kot je na voljo npr. Švedom, bodo ti lahko v enaki obliki spremljali v državah EU-ja, kamor so se odpravili na počitnice.

Veliko ponudnikov digitalnih vsebin svojo ponudbo omejuje z državnimi mejami. Pri tem se večinoma sklicujejo na avtorske pravice, ki jih imajo zakupljene za posamezno državo. Naročniki njihovih storitev, ki so skušali do različnih vsebin dostopati prek aplikacij ali spletnih strani v tujini, so največkrat naleteli na obvestilo, da jim je dostop onemogočen, ker niso urejene ustrezne avtorske pravice. Ali pa so bili preusmerjeni na lokalne servise ponudnikov, ki pa ponujajo drugačne vsebine, kot so na voljo v uporabnikovi domovini.

Zajete bodo vse digitalne vsebine, tudi brezplačne
Nov korak k enotnemu digitalnemu trgu zajema vse ponudnike zakonitih digitalnih vsebin, tako glasbenih, filmskih, športnih ... kot tudi elektronskih knjig in računalniških igric. Pri tem pa ni pomembno, ali so vsebine plačljive ali brezplačne. Tako bodo morale televizijske postaje in javni RTV-servisi, ki ponujajo aplikacije za spremljanje svojih vsebin na mobilnih napravah, omogočiti uporabnikom spremljanje prenosov svojih vsebin na celotnem območju EU-ja.

Potrebne bodo registracije
Za brezplačne vsebine bodo najbrž zahtevane registracije in njihovi naročniki jih bodo v tujini lahko spremljali, ko bodo identificirani, pravi Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. "Kako bo to delovalo v praksi, bomo šele videli," dodaja.

Katerih blaginje omenjenih novih EU-pravil bodo še posebej deležni Slovenci? Vsebine, ki jih ponujajo največji svetovni ponudniki avdiovizualnih vsebin, so za slovenske naročnike večkrat precej okrnjene v primerjavi s ponudbo, ki je na voljo uporabnikom na večjih in bogatejših trgih.

Toda vsi slovenski ponudniki kabelske ali IP-televizije svojim naročnikom prek aplikacij omogočajo spremljanje izbranih TV- in drugih vsebin na mobilnih ali stacionarnih napravah (npr. Telekomov Tvin ali Telemachov D3GO). Prihodnje leto naj bi njihovi naročniki lahko vse to spremljali tudi prek slovenskih meja. "Slovenija je pravzaprav specifična. Le redkokatera evropska država ima toliko kabelskih oz. IP-TV-naročnikov, zato bodo lahko vsi to izkoristili," pravi Okorn.

Tako kot pri gostovanjih v tujih mobilnih omrežjih naj bi tudi pri prenosljivosti digitalnih vsebin veljale določne omejitve, ki naj bi preprečevale zlorabe. Tako bo, denimo, omejen rok "gostovanja", prav tako se bo treba prijaviti tudi pri ponudnikih brezplačnih storitev. Nova evropska pravila določajo spodobne pogoje, saj naj bi bila potrebna največ dva iz nabora možnosti, kot so osebna izkaznica, bančni račun, kreditna kartica, naslov, kjer uporabnik prejema račune za storitve ...

Nekateri trgi ostajajo privilegirani
Prenosljivost digitalnih storitev je vsaj na videz majhen korak k enotnosti digitalnega trga. Precej večji izziv bo ponudba enakih digitalnih vsebin v vseh članicah EU-ja. Uporabniki storitev iz manjših in siromašnejših držav so trenutno deležni precej bolj okrnjene ponudbe vsebin, tudi za enako naročnino, kot je na voljo v bolj "atraktivnih" državah. Ali pa jim storitve sploh niso na voljo. Kar je seveda popolnoma v nasprotju z idejo o enotnem digitalnem trgu.

Boštjan Okorn meni, da je to najtežja zadeva, ker je veliko odvisno od avtorskih pravic, pri tem pa so zelo močni interesi multinacionalk. "Toda če zadeva deluje nekje v EU-ju, ni nobene potrebe, da je ne bi smeli uporabljati drugje," dodaja.