Večinoma večnarodne skupine, ki bodo v operativno uporabo prišle leta 2007, bi bile pripravljene posredovati v desetih dneh po ustrezni zahtevi Združenih narodov.

V oblikovanje skupin se bo dejavno vključila tudi Slovenija, saj bo skupaj z Madžarsko in Italijo oblikovala eno od skupin. V njej bo sodelovalo 128 slovenskih vojakov, podčastnikov in častnikov. Slovenija je z Italijo in Madžarsko že septembra podpisala pismo o nameri, s katerim so se vse tri države zavezale, da bodo do leta 2007 usposobile večnacionalno brigado.

Tudi Finska in Avstrija
Večino skupin bodo sestavljale po dve, tri, štiri ali pet držav članic. V eni od skupin bo s svojimi vojaki sodelovala tudi Norveška, ki sicer ni članica EU-ja. V bojne skupine pa se bosta vključili tudi Avstrija in Finska, ki sta sicer nevtralni državi. Malta, Irska, Danska in Estonija so se odpovedale sodelovanju v nastajajočih enotah.

Taktične bojne skupine naj bi bile prvenstveno namenjene hitremu nameščanju na območjih napetosti kjer koli v svetu, še preden se te razplamtijo v krizo. Mogoče pa jih bo uporabiti tudi za nekatere druge misije, vključno s konvencionalnimi operacijami vzdrževanja miru ali s humanitarnimi misijami. V bojni skupini naj bi bilo okrog 1.500 mož. Skupina naj bi na terenu delovala do štiri mesece.

Sam koncept oblikovanja bojnih sil za hitro posredovanje je nastal kot skupna pobuda Francije, Velike Britanije in Nemčije na začetku letošnjega leta, sodi pa v sklop dolgoročnega načrtovanja EU-ja glede oblikovanja 60.000-članskih sil povezave za hitro posredovanje.