"Zunanji ministri EU-ja so ravnokar znova podaljšali sankcije proti Rusiji. Tako bo Moskva še naprej prikrajšana za sredstva za financiranje vojne. Rusija mora plačati za škodo, ki jo povzroča," je na družbenem omrežju X zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas.

Peter Szijjarto, zunanji minister Madžarske, ki je nasprotovala novemu polletnemu podaljšanju sankcij, je sporočil, da je Madžarska od Evropske komisije prejela ustrezna zagotovila glede energetske varnosti, ki jih je zahtevala.

"Evropska komisija se je zavezala k zaščiti plinovodov in naftovodov, ki vodijo v EU," je Szijjartove besede na omrežju X navedlo madžarsko predstavništvo pri EU-ju. Dodal je, da se je Bruselj zavezal tudi, da bo od Ukrajine zahteval zagotovila glede dobav nafte.

Ta zagotovila sta komisija in Kallas podali v posebni izjavi, ki so jo ob podaljšanju sankcij sprejeli tudi ministri.

"Evropska komisija je pripravljena nadaljevati pogovore z Ukrajino o dobavah v Evropo prek ukrajinskega plinovodnega sistema," piše v izjavi. V ta proces so pripravljeni vključiti tudi Madžarsko in Slovaško. Kot sta komisija in visoka zunanjepolitična predstavnica še zapisali, bosta Ukrajino prav tako pozvali k zagotovilom glede ohranitve dobav nafte.

Sorodna novica Orban pogojuje podaljšanje sankcij EU-ja proti Rusiji

Sankcije pogojeval Orban

Madžarski premier Viktor Orban je pretekli teden postavil pogoje za privolitev v podaljšanje sankcij EU-ja proti Rusiji. Med njimi je poudaril obnovitev tranzita ruskega plina prek Ukrajine, ki ga je ta prekinila 1. januarja, in zagotovila, da ne bo prepovedi tranzita nafte. Tretji pogoj pa je, da plinovod Turški tok ne bo napaden.

EU je od invazije v Ukrajini februarja 2022 proti Rusiji uvedel 15 svežnjev sankcij, ki med drugim vključujejo embargo na uvoz večine ruske nafte, prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift. Prve sankcije je sicer Unija sprejela že julija 2014 po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim.

V okviru sankcij so v EU-ju zamrznili tudi za več kot 200 milijard evrov ruskega državnega premoženja. Sredstva, pridobljena z upravljanjem tega premoženja, EU namenja za podporo Ukrajini, med drugim za odplačevanje posojila skupine G7 v znesku 45 milijard evrov.

S podaljšanjem sankcij tudi po 31. januarju tako ta sredstva ne bodo ogrožena.

Soglasno odločitev zunanjih ministrov o podaljšanju sankcij je pozdravil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "Krepitev pritiska je ključnega pomena, dokler bo Rusija nadaljevala svojo kruto vojaško agresijo na Ukrajino," je zapisal na družbenem omrežju X.

Zunanji ministri članic EU-ja, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, so sicer dopoldne na zasedanju v Bruslju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini.

Po videopovezavi jih je nagovoril ukrajinski kolega Andrij Sibiga, ki je poudaril potrebo po okrepitvi sankcij proti Moskvi. Pozval je k podaljšanju obstoječih sankcij in čimprejšnjemu sprejetju 16. svežnja ukrepov, je sporočil na X.