Mandat EU-ja vključuje tri glavna poglavja – gospodarsko partnerstvo, varnostno partnerstvo in institucionalni okvir upravljanja prihodnjega partnerstva, ki pokrivajo vsa interesna področja, od trgovine in gospodarskega sodelovanja do pravosodnega sodelovanja ter zunanje politike, varnosti in obrambe.

Načelo nič carin in kvot, a pod določenimi pogoji
V okviru gospodarskega partnerstva ponuja EU Združenemu kraljestvu "zelo ambiciozen trgovinski dogovor", ki vključuje načelo nič carin in nič kvot za vse blago, ki vstopa na notranji trg, ter ambiciozen prostotrgovinski sporazum na področju storitev. Unija je to pripravljena ponuditi ob zavedanju, da bo konkurenca v prihodnje močna. Konkurenca je sicer normalna stvar, a zaradi geografske bližine je v pogajalskih izhodiščih jasno zapisano, da ta izjemna ponudba prihaja z določenimi pogoji, je izpostavil Barnier.

Zagotoviti odprto in pošteno konkurenco
Prvi pogoj je zagotoviti odprto in pošteno konkurenco, zato se je treba dogovoriti o specifičnih in učinkovitih jamstvih za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev, torej za zagotovitev spoštovanja visokih standardov na področju socialnih politik, okolja, državnih pomoči in davčnih zadev, je poudaril Barnier. Z drugimi besedami, EU in Združeno kraljestvo naj bi ohranila avtonomijo pri reguliranju gospodarskih dejavnosti, a ob izrecni zavezi ohranitve visokih standardov. Podrobnosti bo treba doreči v pogajanjih. To bo nedvomno eno najtežjih in najbolj občutljivih vprašanj, saj je povezano z nadzorom blaga.

Članice EU-ja morajo imeti še naprej dostop do britanskih ribolovnih voda

Drugi ključni pogoj, ki ga je izpostavil Barnier, pa je, da bo Združeno kraljestvo moralo privoliti v to, da imajo članice EU-ja še naprej dostop do britanskih ribolovnih voda. Ureditev bi bila sicer vzajemna in bi temeljila na kvotah. Cilj je, da se dogovor o ribištvu doseže do julija, saj se članice Unije vsako leto pred poletnim odmorom dogovorijo o ribolovnih kvotah. Ta rok je torej določen, ker ribiči potrebujejo predvidljivost. Če dogovora ne bo do takrat, to sicer ne bo imelo takojšnjih posledic, temveč ga bodo poskušali doseči pozneje.

Če država ni članica EU-ja, je njen položaj manj ugoden
Med storitvenimi sektorji, ki naj bi jih sporazum pokrival, so poslovne storitve, telekomunikacije in poštne storitve, okolje, finančne storitve in promet, pri čemer bo še zlasti pomembno letalstvo. Tudi če se bosta strani dogovorili o zelo ambicioznem trgovinskem sporazumu, pa njun odnos ne more biti tak, kot je bil. Najboljši možni odnos z EU-jem je namreč članstvo, če država ni članica, je njen položaj objektivno manj ugoden, je znova poudaril Barnier.

Vzpostavljena bosta dva ločena trga
Z novim sporazumom bosta tako vzpostavljena dva ločena trga, in ključno vprašanje, na katero mora odgovoriti Združeno kraljestvo, je, koliko usklajenosti z evropskimi pravili želi, je še dodal Barnier. Usklajenost s pravili je namreč sorazmerna z dostopnostjo do notranjega trga EU-ja.

Johnson: Ne bomo sprejeli pravil EU-ja
Tri dni po brexitu je pogajalska izhodišča predstavila tudi britanska vlada. "Združeno kraljestvo ne bo sprejelo pravil Evropske unije, da bi z njo dosegli obsežni prostotrgovinski sporazum," je dejal britanski premier Boris Johnson. "Ni potrebe, da bi prostotrgovinski sporazum pomenil sprejeti pravila EU-ja o konkurenčnosti, subvencijah, socialnem varstvu, okolju ali čem podobnem, ravno tako kot EU ni obvezan sprejeti pravil Združenega kraljestva," je povedal Johnson.

Povedal je, da sta na izbiro sporazum, kot ga ima EU sklenjenega s Kanado, in sporazum, o katerem se EU pogaja z Avstralijo.

Združeno kraljestvo si želi dogovor po "kanadskem modelu"
"Pogosto so nam govorili, da moramo izbrati med popolnim dostopom do trga EU-ja, vključno s sprejetjem njegovih pravil in sodišč, norveškim modelom in ambicioznim prostotrgovinskim sporazumom po kanadskem modelu, ki odpira trge in se izogne polni bojni opremi regulacij EU-ja," je Johnson dejal v Greenwichu. "Odločili smo se – želimo prostotrgovinski sporazum, podoben kanadskemu. Če nam to ne bo uspelo, kar je zelo malo verjetno, pa bo morala naša trgovina temeljiti na obstoječem izstopnem sporazumu z EU-jem," je izpostavil.

Ne bomo nelojalna konkurenca
Zavrnil je zahtevo, da bi London bruseljska pravila glede konkurenčne politike, subvencij, socialne zaščite in okolja sprejel v večji meri, kot bi EU sprejel britanska pravila. "Ne bomo nelojalna konkurenca, pa naj bo trgovinska, ekonomska ali okoljska," je še zagotovil britanski premier. Združeno kraljestvo si želi nemotenega in gladkega razreševanja nestrinjanj glede trgovine, toda brez pristojnosti Evropskega sodišča (ECJ), je še dodal Johnson, ki bo skušal doseči "pragmatičen dogovor na področju varnosti za zaščito naših državljanov brez poseganja v avtonomijo pravnih sistemov drug drugega".

Začetek pogajanj konec februarja ali na začetku marca
Pogajanja naj bi se začela konec februarja ali na začetku marca. Največji izziv bo časovni pritisk. Sedemindvajseterica naj bi pogajalska izhodišča potrdila 25. februarja. Dejanskega časa za pogajanja bo le okoli osem mesecev, saj bi bilo treba dogovor doseči do oktobra, da bi bilo dovolj časa še za ratifikacijo.

Prehodno obdobje, v katerem je dogovor treba doseči, se bo izteklo konec leta. Mogoče je sicer enkratno podaljšanje za eno ali dve leti, a Johnson zatrjuje, da zanj ne bo zaprosil.

Prvo pomembno vprašanje, ki ga bo treba doreči, je, katera vprašanja bodo obravnavana prednostno. Ni skrivnost, da je za EU bistveno blago, za Združeno kraljestvo pa storitve, zlasti finančne, saj je London največje evropsko finančno središče.

V letu 2018 45 odstotkov britanskega izvoza na trge EU-ja
EU kot celota je bil leta 2018 največji trgovinski partner Združenega kraljestva. To je v druge države EU-ja izvozilo za 291 milijard funtov oziroma 343 milijard evrov blaga in storitev (45 odstotkov vsega britanskega izvoza). Uvozilo pa je za 357 milijard funtov oziroma 421 milijard evrov blaga in storitev (53 odstotkov vsega uvoza).

Ceta odpravlja carine na večino blaga
Trgovinski dogovor med Kanado in EU, znan tudi kot Ceta, odpravlja carine na večino blaga. Izjema so nekateri prehranski izdelki, kot so jajca in piščančje meso. Dogovor določa tudi, da morajo kanadske dobrine izpolnjevati standarde EU-ja, na primer na področju varnosti hrane in izdelkov, enako velja tudi za dobrine izvoza iz EU-ja v Kanadi.

Storitve, ki predstavljajo približno 80 odstotkov britanskega gospodarstva, so medtem v dogovoru EU–Kanada zgolj deloma pokrite. Tovrstni dogovor na primer ne pokriva finančnih storitev, kar pomeni, da britanske banke brez licenc posameznih držav ne bi mogle prodajati svojih storitev državljanom EU-ja.

Trgovina med EU-jem in Avstralijo pa temelji na omejenem "partnerskem okvirju" iz leta 2008, ki pokriva sodelovanje na širokem spektru gospodarskih področij in sporazume o različnih zadevah, kot je medsebojno priznavanje standardov pri izdelkih.