Poleg zavezujočega cilja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 (izračun glede na leto 1990) komisija predlaga še reformo evropskega sistema trgovanja z izpusti, ki naj bi rešila vprašanje presežka dovoljenj glede na povpraševanje. Ob tem je komisija predlagala še, naj članice do leta 2030 delež obnovljivih virov energije povečajo na 27 odstotkov, državne cilje pa lahko opredelijo same. Novega cilja za energetsko učinkovitost komisija do zdaj ni predlagala.

Cilj zmanjšanja izpustov za 40 odstotkov do leta 2030 je "ambiciozen, a izvedljiv in tudi cenovno sprejemljiv", je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "V interesu Unije je, da zgradi gospodarstvo z veliko delovnimi mesti, ki bo s krepitvijo energetske učinkovitosti in večjim zanašanjem na čisto domačo energijo manj odvisno od uvožene," je še pojasnil. Komisar za energijo Günther Oettinger je poudaril cilj, da energija ostane cenovno sprejemljiva za gospodinjstva in podjetja.

"Uspelo nam je"
Komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard je vsem skeptikom, ki so napovedovali, da komisija ne bo proizvedla ničesar ambicioznega, sporočila: "Uspelo nam je." Evropska unija po njenih besedah ostaja pionirka v boju proti podnebnim spremembam. "Če bi bile vse druge regije enako ambiciozne pri spoprijemaju s podnebnimi spremembami, bi bil svet v občutno boljši formi," je dejala. Prav Hedegaardova je bila tista, ki se je najodločneje zavzemala za 40-odstotni cilj, medtem ko so nekateri njeni kolegi, med njimi Oettinger in komisar za industrijo Antonio Tajani, želeli 35-odstotnega.

Drugi energetsko-podnebni sveženj je nadgradnja prvega iz leta 2009, ki določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov. Prva dva cilja sta zavezujoča, tretji pa ne. Do konca leta 2012 je Unija izpuste ogljikovega dioksida znižala za 18 odstotkov.

Okoljevarstveniki niso zadovoljni, zahtevajo višje cilje
Okoljevarstvene organizacije s predlogi niso zadovoljne in opozarjajo, da Unija s temi cilji ne bo izpolnila mednarodne zaveze o omejitvi dviga povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje na dve stopinji Celzija. V Greenpeaceu želijo, da bi članice Unije izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 znižale za 55 odstotkov, da bi delež obnovljivih virov povečale na 45 odstotkov in da bi energetsko učinkovitost izboljšale za 40 odstotkov ter da bi bili vsi trije cilji zavezujoči.

Kritični so tudi evropski zeleni. "Minili so dnevi, ko je imela Evropa pravo podnebno in energetsko politiko. Kar je ostalo, je papir brez ambicij," je dejal Reinhard Bütikofer ter komisiji očital gospodarsko in okoljsko kratkovidnost.

Hedegaardova ob tem okoljevarstvenikom odgovarja, naj bodo pošteni in da je 40 odstotkov resnično ambiciozen cilj. "Nevladnim organizacijam je lahko postavljati visoke cilje, ko jim ni treba sprejeti nobene odgovornosti za njihovo izvajanje," je dejala.

Kompromis kot izhodišče za konferenco v Parizu
O predlogih bodo voditelji držav članic razpravljali na vrhu 20. in 21. marca. Kompromis, ki ga bo dosegla Unija, bo njeno pogajalsko stališče za mednarodno podnebno konferenco decembra 2015 v Parizu. Komisija članice in Evropski parlament poziva, naj dogovor dosežejo do konca prihodnjega leta. Barroso verjame, da je kompromis o 40 odstotkih mogoče doseči, a priznava, da to ne bo lahko.

Slovenija je s cilji zadovoljna
Slovenija je s cilji, ki jih do leta 2030 predvideva predlog drugega energetsko-podnebnega svežnja, zadovoljna. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sporočilo komisije pozdravlja, saj bo sprožilo razpravo o podnebno-energetskih načrtih Unije po letu 2020, po njegovem mnenju pa je takšen sveženj mogoče vzpostaviti.

Na ministrstvu so poudarili še, da bi morala Evropska unija cilj za obdobje do 2030 potrditi že pred svetovnim vrhom v Parizu, če želi v mednarodnih pogajanjih obdržati vodilno vlogo in če želi, da bi decembra prihodnje leto sprejeli ambiciozen, pravno zavezujoč mednarodni sporazum za obdobje po letu 2020.

Slovenija sicer na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov doega napredek, bo pa treba v naslednjih letih in desetletjih ta prizadevanja okrepiti, so povedali na ministrstvu. Ukrepi bodo z vsakim nadaljnjim korakom zahtevnejši, vendar bo pravočasno ukrepanje z blaženjem podnebnih sprememb po njihovem mnenju učinkovitejše in cenejše kot popravljenje njihovih posledic.