Slovenska sistemska banka je NLB, država pa lahko kot takšno oceni še kakšno drugo banko, za katero meni, da ima bistven vpliv na stabilnost bančnega sistema. Foto: BoBo
Slovenska sistemska banka je NLB, država pa lahko kot takšno oceni še kakšno drugo banko, za katero meni, da ima bistven vpliv na stabilnost bančnega sistema. Foto: BoBo
Evro
Evropske sistemske banke bodo morale kapital povečati za okoli 106 milijard evrov. Foto: EPA

Ocena potrebnega kapitala temelji na junijskih podatkih in donosnosti državnih obveznic, ki je konec septembra znašala 106,477 milijarde evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov, za morebitne izgube zaradi državnih obveznic, kar za Slovenijo ne predstavlja težav, pa le 20 milijonov evrov (Nemčija za ta namen potrebuje skoraj 7,7 milijarde evrov).

Meril za to, katera banka v državi je sistemska banka, ni. V Sloveniji je to zagotovo Nova Ljubljanska banka (NLB), država pa bi lahko kot sistemsko opredelila še katero banko, če bi presodila, da ima ta bistveni vpliv na stabilnost bančnega sistema.

Voditelji evropskih držav so se na vrhu EU-ja sinoči torej strinjali, da bančni sistem potrebuje znatno večji kakovostni temeljni kapital (Core Tier 1) v višini devetih odstotkov. Pri izračunu zneskov se upoštevajo vrednosti naložb v državne obveznice članic evroobmočja 30. septembra letos.

Dogovor so pozdravili tudi v Banki Slovenije, kjer menijo, da bodo ukrepi bankam omogočili ohranjanje kapitalske ustreznosti kljub neugodnim razmeram. Dejanski primanjkljaj bank bo torej znan novembra, ko bodo banke dolžne razkriti podatke o kapitalskem položaju in obsegu izpostavljenosti do državnega dolga, so sporočili iz centralne banke. Tako bodo morale slovenske banke Banki Slovenije predložiti podroben in z nadzorniki usklajen načrt zagotavljanja ustrezne kapitalske ravni.

Pričakuje se, da banke ne bodo (vsaj ne v večji meri) vključevale tudi dezinvenstiranja, ampak bo pomemben del kapitalski vložek. Kapitalski položaj naj bi ohranjale tudi z zadržanjem izplačila dividend in drugih bonitet.

Dogovor je podprla tudi Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju (Eba), ki je izpostavila, da je njegova izvedba odvisna od podrobne opredelitve drugih elementov svežnja ukrepov. Cilj "kapitalskega svežnja" je zagotoviti nadaljnji kapitalski blažilec za bančni sistem Evropske unije, so zapisali na spletni strani Ebe.

Banke morajo do konca leta svojim vladam predložiti podrobne načrte za dosego predvidene dokapitalizacije, načrti pa morajo biti pred izvedbo usklajeni z nadzornimi organi posamezne države in Ebo.

NLB na plečih nove vlade
O dokapitalizaciji NLB-ja v Sloveniji bo morala odločiti naslednja vlada spomladi prihodnje leto, je po vrhu v Bruslju dejal slovenski premier v odhodu Borut Pahor in dodal, da ne izključuje vstopa tujega strateškega partnerja, ki bi prevzel večino v banki. Slovenija bi zadržala 25-odstotno lastništvo in zlato delnico, je še dejal Pahor.

Lastniki NLB-ja naj bi se sicer sešli in odločali o dokapitalizaciji največje slovenske banke, a je iz odgovorov Boruta Pahorja slutiti, da dogovora še ne bo. Uprava predlaga dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov, o povečanju kapitala pa se morata dogovoriti in odločiti oba največja lastnika, država in belgijski KBC.

Grške banke potrebujejo 30 milijard evrov
Po pričakovanjih največ svežega kapitala potrebujejo grške banke, in sicer 30 milijard evrov. Španske banke potrebujejo 26 milijard evrov najbolj kakovostnega kapitala, italijanske 14,7 milijarde evrov, francoske 8,8 milijarde evrov in portugalske 7,8 milijarde evrov.