To je prvič, da se je Unija odločila za ta ukrep.

Če bo Madžarska do 22. junija, ko bo redno mesečno zasedanje finančnih ministrov EU-ja, "odločno ukrepala" za zmanjšanje primanjkljaja v letošnjem letu, bo Unija odločitev o zamrznitvi preklicala, je pojasnila danska ministrica Margrethe Vestager.

Razprava ministrov o Madžarski se je precej zavlekla. Po navedbah virov pri EU-ju se je zapletlo, ker so želele štiri članice Unije - Velika Britanija, Avstrija, Poljska in Češka - odločitev o zamrznitvi kohezijskih sredstev preložiti na september. Na koncu so ministri vendarle potrdili predlog Evropske komisije, da se Madžarski 1. januarja zamrzne 495 milijonov evrov evropskih sredstev, ker ni ustrezno ukrepala za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Gre za 0,5 odstotka madžarskega BDP-ja.

Ob tem so sicer dali državi še eno priložnost, da se kazni izogne. Sprejeli so namreč tudi odločitev, da se zamrznitev ne izvede, če bo država do 22. junija ustrezno ukrepala za zmanjšanje primanjkljaja v letošnjem letu, kar bo sicer preverila komisija.
Slovenija ukrepe podprla
Slovenija je ukrepe proti Madžarski podprla s pridržkom, da je treba počakati do makroekonomske napovedi maja letos, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Za to se je po njegovih besedah zavzelo več držav, zato je bilo zasedanje prekinjeno, da se poišče rešitev.

Današnja razhajanja kažejo na težave Unije pri uveljavljanju strožje proračunske discipline, h kateri so se zaradi finančne in gospodarske krize zavezale njene članice. Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je opozorila, da EU z različno obravnavo Madžarske in Španije uporablja "dvojna merila" pri uveljavljanju proračunske discipline. "Vse države moramo obravnavati enako," je poudarila in spomnila, da Unija v primeru Španije sankcij ni uvedla takoj.

Finančni ministri držav v območju evra so namreč v ponedeljek zrahljali cilj za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja Španije. Država mora po novem primanjkljaj letos zmanjšati na 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil ta cilj sprva 4,4 odstotka BDP-ja.
Dvojna merila?
Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je v ponedeljek sicer zavrnil navedbe, da se Španiji popušča in da se že rahljajo nedavno sprejeta pravila, ki naj bi zagotovila strožjo proračunsko disciplino. Poudaril je, da je rok, v katerem mora Španija presežni javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP-ja, leto 2013. Ta rok in ta cilj sta po njegovih besedah ključna.

Tudi Krušec je zavrnil navedbe o dvojnih merilih. "Merila so enotna, ne gre za dvojna merila," je poudaril in spomnil, da je primer Madžarske "na mizi že dlje časa".

V primeru Madžarske in Španije sicer ne gre za enaka pravila, saj prva ni članica območja evra, zato so sankcije, ki veljajo zanjo v skladu s pravili iz leta 2006, zamrznitev kohezijskih sredstev, medtem ko je za kršiteljice v območju evra v skrajnem primeru zagrožena kazen 0,2 odstotka BDP-ja.

Ukrep proti Madžarski je uveden prvič v zgodovini EU-ja, zato velja za pomemben precedens za ukrepanje v prihodnje.