Rusija naj sodeluje pri preiskavi nesreče in zavarovanju prizorišča, ustavi oskrbovanje ukrajinskih separatistov z orožjem in možmi ter prispeva k umiritvi razmer, zahteva EU. Veleposlaniki osemindvajseterice so dopoldne dosegli načelni dogovor o svežnju gospodarskih sankcij oziroma naboru ukrepov na področju financ, obrambe in energetike, in naložili komisiji pripravo pravnih dokumentov za njihovo uvedbo. Obravnavali naj bi jih v torek, ali bo za odločitev o njihovi dejanski uvedbi potrebno izredno zasedanje voditeljev Unije, še ni jasno.

Zvečer naj bi objavili tudi imena 33 imen dodatnih oseb, podjetij in organizacij, ki jim bodo zamrznili premoženje in prepovedali vstop v Unijo, je za Radio Slovenija iz Bruslja poročala Erika Štular.

Predlogi ukrepov sicer niso javni. Neuradno gre med drugim za omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge, prepoved sklepanja novih pogodb o uvozu in izvozu orožja v Rusijo, prepoved izvoza tehnologije za dvojno, torej civilno in vojaško uporabo ter energetske tehnologije, ne pa tudi plina in nafte.

Skušali so oblikovati uravnotežen predlog, ki bi bil učinkovit in bi hkrati upošteval škodo za evropsko gospodarstvo, sankcije pa enakomerno razporedil med sektorje in države oziroma njihove interese.

Letalska tragedija prelom tudi za podjetja
Letalska tragedija je povzročila tudi prelom v stališčih podjetij. Tudi najbolj zadržani nemško in nizozemsko gospodarstvo namreč po nekaterih anketah zdaj podpirata gospodarske sankcije, če bo Rusija nadaljevala dozdajšnjo politiko.

Grožnje s sankcijami ponavlja tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki je od tragedije še šestkrat govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Obtožuje ga, da še naprej oborožuje separatiste. Država, ki vodi preiskavo nesreče, se odloča tudi o tem, da bi za zaščito svojih 23 preiskovalcev ter 40 policistov na kraj tragedije poslala tudi svoje elitne vojaške enote, je še poročala Erika Štular.

Napetosti dobivajo jasnejše obrise
Čeprav Rusija še nekako obvladuje svoje ekonomske kazalnike, posledice napetosti v odnosih z Zahodom dobivajo vse jasnejše obrise. Centralna banka, zaskrbljena zaradi rasti inflacije, je tako danes povišala ključno obrestno mero za 50 točk in ne izključuje podobnih potez tudi v prihodnje. Čeprav jo je vlada načrtovala omejiti na višini 6,5 odstotka, se je inflacija že zdaj povzpela do 7. odstotkov in pol, pa je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar.

Kremeljska stališča o ukrepih Zahoda so znana. Posebnega učinka ne bo, Rusija pa se bo še bolj zedinila v odporu proti pritiskom iz tujine, na kar je v torek na zasedanju sveta za državno varnost opozoril tudi Putin.

Gospodarske težave posledica Putinovih zahtev
Ampak to so mnenja visoke politike, ekonomisti so previdnejši. Pri tem številni poudarjajo, da je stagnacija ruskega gospodarstva, za katero se številni bojijo, da se bo prelevila v recesijo, prej posledica nestvarnih Putinovih zahtev ob nastopu tretjega mandata leta 2012, kot pa sankcij Zahoda. Putin je takrat namreč zahteval velike gospodarsko-socialne preboje v najkrajšem času, ki pa jih seveda ni in jih ne more biti.

Po drugi strani pa celo v predsednikovem uradu priznavajo negativni vpliv trenj z Zahodom. Rusija se spoprijema s stagnacijo BDP-ja, rastočo inflacijo in ogromnim odtokom kapitala iz države, ki je v prvi polovici letošnjega leta znašal kar 80 milijard dolarjev. Po velikih projektih, kot so olimpijske igre in univerzijada, je investicijska dinamika zastala. Napoveduje se rast cen živil, zdravil in komunalno-stanovanjskih storitev. Povišale so se cene goriv.

Pri tem vrednost rublja že nekaj časa vztrajno pada. Kljub temu nekdanji namestnik guvernerja centralne banke Sergej Aleksašenko odsvetuje varčevanje v nogavicah ali panično prehajanje med različnimi valutami. Drugo vprašanje pa je, kako bodo ukrepi zadeli elito.

Kako bodo sankcije prizadele oligarhe?
Britanski mediji so polni ugibanj, kako bodo prizadeli oligarhe, ki živijo pretežno v Veliki Britaniji. Times izpostavlja predvsem trojko, ki naj bi bila Putinu najbližje - Romana Abramoviča, Ališerja Usmanova in Mihaila Fridmana. Sledijo tudi druga imena. Med drugimi Daily Telegraph trdi, da naj bi začeli ruski poslovneži že umikati svoj kapital z Otoka, v londonskem Cityju pa naj bi že pregledovali svoje poslovanje z ruskimi družbami in posamezniki ter se odpovedovali novemu sodelovanju, je še poročal Andrej Stopar.