EU bo tako umaknila sankcije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in še 169 posameznikom ter trem podjetjem v Belorusiji, uvedene zaradi kršenja človekovih pravic.

Pozitivna vloga pri ukrajinski krizi in izpustitev zapornikov
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pojasnil, da so umik sankcij omogočili pozitivna vloga Minska pri reševanju ukrajinske krize, lanska izpustitev političnih zapornikov in ustrezno izvedene predsedniške volitve.

EU je sankcije proti beloruskemu režimu, ki vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja na ozemlje unije, uvedla marca 2006, nato jih je 29. oktobra lani podaljšala za štiri mesece, a obenem zamrznila, potem ko je Lukašenko izpustil več političnih zapornikov.

Embargo na orožje ostaja
Povsem vseh sankcij unija sicer ne bo odpravila. Sankcije proti štirim osebam, povezanim z izginotjem političnih nasprotnikov v devetdesetih letih minulega stoletja, bo podaljšala za eno leto. Še za eno leto bo obdržala tudi embargo na orožje.

Belorusija je odločitev EU pozdravila. Kot je v Minsku poudaril tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Dmitrij Mirončik, bo zdaj lahko sodelovanje med Minskom in Brusljem doseglo višjo raven.

Potrebno je spoštovati premirje iz Münchna
Zunanji ministri so sicer največ pozornosti namenili razmeram v Siriji, ki se ne izboljšujejo. Izpostavili so potrebo po spoštovanju münchenskega dogovora o premirju, ki velja za napade na vse, razen na Islamsko državo in Fronto al Nusra. Na potrebo po spoštovanju premirja iz Münchna je Mogherinijeva izpostavila tudi v odgovoru na vprašanje, kakšno je stališče EU do ravnanja partnerice in migracijske zaveznice Turčije, ki napada kurdske sile v državi.

Slovenski zunanji minister Erjavec je v povezavi s Sirijo še izpostavil, da se v uniji bojijo humanitarne katastrofe, če ne bo kmalu političnih rešitev.

V Damasku urad za humanitarno pomoč
EU bo sicer v Damasku v prihodnjih tednih odprla urad, ki bo omogočil lažjo dostavo humanitarne pomoči v državi. Če želimo igrati pomembno vlogo pri dostavi humanitarne pomoči, moramo biti navzoči na terenu, je določitev pojasnila Mogherinijeva.

Zunanji ministri so med drugim razpravljali tudi o svežnjih podpore Jordaniji in Libanonu. Na kosilu se jim je pridružil libanonski kolega Gebran Gerge Bassil, ki je izpostavil, da je že 40 odstotkov prebivalcev države beguncev.