Najpomembnejše spremembe začasnih pravil o državni pomoči se nanašajo na izboljšanje procesa prestrukturiranja in na zagotavljanje enakega položaja za vse banke. Ob pomanjkanju kapitala bodo morali denar najprej prispevati lastniki banke in manjši upniki, šele potem bodo lahko banke zaprosile za državno pomoč.

Banke bodo morale pripraviti takšen program prestrukturiranja, vključno z načrtom dokapitalizacije, s katerim bodo prepričljivo pojasnile, kako bodo na dolgi rok postale dobičkonosne. Šele nato bo lahko sledila dokapitalizacija.

Beseda tudi nadzornikom
Če bo dokapitalizacija iz javnih sredstev nujno potrebna, jo bodo lahko tudi v skladu z novimi pravili začasno odobrili pred dokončnim načrtom prestrukturiranja, a le če bo tudi kompetenten nadzornik potrdil, da je takojšnja intervencija potrebna.

V preteklosti se je namreč dogajalo, da ko so banke dobile pomoč, včasih niso imele več dovolj močnega motiva za izvajanje potrebnih ukrepov, pojasnjujejo v Bruslju.

Agencija za reševanje bančnih težav, a brez denarja
Poleg zaostrenih pogojev za dokapitalizacijo evropskih bank je Evropska komisija danes predlagala tudi ustanovitev enotne agencije, ki bi v sodelovanju z ECB-jem in Evropsko komisijo (EK) odločala o reševanju ali zapiranju bank v težavah. A velike težave se pojavljajo že takoj na začetku, saj predlagana agencija (ta predstavlja enega izmed stebrov načrtovane evropske bančne unije) še nima pripravljenega sklada z zadostno količino denarja, s katero bi lahko posegala na bančni trg.

Prav tako bo nanj očitno morala čakati še kar nekaj let, zato bo zelo težko krila stroške morebitnega zaprtja katere izmed evropskih bank. Agencija naj bi po uradnem predlogu sicer dobila bojno skrinjo, v kateri bi bilo med 55 in 70 milijardami evrov (odstotek vseh evropskih depozitov), a za to bo potrebno kakšno desetletje, do takrat pa bo očitno še vedno odvisna od sredstev nacionalnih držav.

Omenjenih 55 oz. 70 milijard evrov naj bi prišlo iz prispevkov bančnega sektorja, s čimer bi se nadomestili nacionalni skladi, ki jih predvideva osnutek direktive o reševanju bank. Direktiva tako določa, da bodo pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot 100.000 evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod 100.000 evri bodo nedotakljive.

Strah Nemcev in Francozov
V predlogu o novem organu tudi ni predvideno, da bi kot finančno zaledje služil evropski mehanizem za stabilnost (ESM), saj da bi to izničilo namen bančne unije. Zanašanju na pomoč ESM-ja sicer ostro nasprotuje Nemčija, saj se Berlin boji, da bi odgovornost za plačevanje dolgov posameznih bank postala evropska obveznost. Na drugi strani pa delovanje agencije postavlja pod vprašaj tudi težnja Francije, da ohrani nacionalno suverenost nad svojimi bankami.

Pomanjkanje začetnih reševalnih sredstev je zmotilo tudi analitike. "Ključna težava je, da bo brez dostopa do sredstev zelo težko doseči soglasje o zaprtju banke," je izpostavil Guntram Wolff iz bruseljskega možganskega trusta Bruegel. A začetne ovire se ne končajo le pri denarju. Če se bo agencija v nekem primeru odločila za zaprtje banke, to ne bo mogoče, če bo odločitev obremenila davkoplačevalce države, iz katere banka izvira. Zato bo v takih primerih nujno še soglasje nacionalne vlade.

Vseobsegajoči bančni nadzor
Sicer pa predlog predvideva tudi, da bi imela nova agencija široka pooblastila nad vsemi 6.000 bankami evroobmočja. Če bi katera zašla v težave, bi ECB o tem obvestil odbor agencije za reševanje, ta pa bi nato odločal, ali se bo banka zaprla ali reševala. V odboru bi sedeli predstavniki ECB-ja, EK-ja, matične države banke in držav, v katerih ima banka podružnice.

Tretji korak bi bil, da se komisija na podlagi priporočila odbora za reševanje ali na lastno pobudo odloči, ali oziroma kdaj bo začela postopek reševanja, ter določi okvir za uporabo instrumentov za reševanje in instrumentov sklada.

Zatem naj bi nacionalni organi za reševanje pod nadzorom odbora za reševanje prevzeli odgovornost za izvedbo načrta. Če nacionalni organi ne bi spoštovali odločitev odbora, bi ta lahko neposredno naslovil izvršne odredbe na banke v težavah.