S tem so proti pričakovanjem potrdili solunsko agendo iz leta 2003. Dodali so, da so vse države zahodnega Balkana v zadnjem letu dosegle velik napredek na poti v EU. Kljub temu pa izjava omenja tudi nujnost upoštevanja absorbcijske sposobnosti Unije.

Izjava o prihodnosti Balkana v EU-ju je presenetila predvsem zaradi predhodnega francoskega nasprotovanja neposredni omembi članstva teh držav. Kompromisna izjava, ki so jo sprejeli skupaj s kolegi z Balkana, pravi, da je članstvo v EU-ju končni cilj balkanskih držav.

Slovenija podpira Balkan na poti
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je ob britanskem zunanjem ministru Jacku Strawu najbolj zavzel za pozitiven signal Balkanu, je med razpravo opozoril, da evropsko vizijo zaradi bližajočega se referenduma v Črni gori in pogajanj o prihodnosti Kosova v tem trenutku najbolj potrebuje Srbija. "Brez evropske perspektive bi se politično vzdušje v tej državi dodatno zaostrilo, prav tako bi se ustvarjalo negativno javno mnenje, ker je v tem trenutku lahko zelo nevarno," je dejal.

Članstvo ne bo avtomatično
V izjavi je poleg načelne zaveze o sprejemu držav zahodnega Balkana v EU zapisano še, da bo napredek vsake države iz regije odvisen od njenih lastnih dosežkov pri izpolnjevanju pogojev in zahtev pridružitvenega procesa, pri tem pa bo EU zelo strog, je napovedal nizozemski zunanji minister Ben Bot.

Poleg tega bo vključevanje možno ob upoštevanju absorbcijske sposobnosti EU-ja, še letos pa namerava Unija opraviti razpravo o širitveni strategiji. Zanjo se je odločila že po obeh referendumih, ki sta zavrla sprejemanje evropske ustave, v Franciji in na Nizozemskem, saj naj bi bilo nezaupanje volivcev povezano tudi z načrti širitve.

Francija in Nizozemska najmanj naklonjeni širitvi
Prav Francija in Nizozemska sta bili do obljub Balkanu najbolj zadržani. Francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy je opozoril, da je ljudi strah nadaljnjih širitev in da jih je treba v tem pogledu pomiriti. Tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je spomnil, da načelna odprtost ne pomeni avtomatizma in da je pot Balkanskih držav še dolga.