Mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta) v Evropi ne spreminja ničesar in v komisiji pričakujejo, da bodo Acto ratificirale vse članice Evropske unije, kot so vse soglasno podprle njen podpis. Acto so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic Unije, po podpisu pa jo morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

"Acta ne prinaša nič novega"
Na vprašanje, kaj je torej smisel Acte, če ne prinaša nič novega, so viri iz komisije pojasnili, da gre pri Acti predvsem za prenos evropskih standardov na področju zaščite intelektualne lastnine v tretje države, s katerimi se je EU pogajal o sporazumu. "Gre za zaščito evropske avtomobilske, modne in glasbene industrije v globalnem svetu," so ponazorili.

Acta je v članicah Unije, tudi v Sloveniji, sprožila niz protestov in kritik, med drugim na račun nepreglednega procesa oblikovanja sporazuma. Viri v komisiji so zatrdili, da Acta ne bo v ničemer spremenila življenja Evropejcev in njihove uporabe interneta; tudi za nezakonit prenos spletnih vsebin ne predvideva kazni.

Veliko točk v Acti, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma, po navedbah virov sploh ni nič novega, saj v evropski zakonodaji že obstajajo, na primer odgovornost ponudnikov internetnih storitev je bila opredeljena že v direktivi o e-trgovini. "Če komu obstoječi evropski zakoni niso všeč, je to povsem legitimno, a naj zato ne kritizira Acte," pravijo viri.

Schulz: Acta ni zadostno uravnotežena
Tudi parlament se sicer pritožuje nad nepreglednim procesom nastajanja Acte in trdi, da ni bil dovolj vpet v pogajanja. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je sicer v nedeljo dejal, da Acta ni zadostno uravnotežena med zaščito intelektualne lastnine in pravicami internetnih uporabnikov.

Poročevalec parlamenta za Acto Kader Arif je zaradi omenjenih očitkov nedavno celo odstopil. V komisiji pravijo, da so se s poročevalcem poskušali sestati, a ni imel nikoli časa, pri čemer dodajajo, da je bil tesno vpet v francoske volitve.

Acto je EU izpogajal z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. V komisiji obžalujejo, da Kitajske ni zraven, a poudarjajo, da je sporazum odprt in da se mu lahko tretje države pridružijo tudi pozneje. Če bi od njega odstopila Evropska unija, ključna pogajalka, pa bi imelo to zanj resne posledice, opozarjajo v Bruslju.