Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu. Foto: EPA
Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu. Foto: EPA

Evropska komisija je presodila, da le Hrvaška izpolnjuje vsa merila za prevzem skupne valute, medtem ko jih druge neevrske članice – poleg Bolgarije in Romunije so to še Švedska, Češka, Poljska in Madžarska – izpolnjujejo le delno.

"Čestitke Hrvaški! Hrvaška je danes naredila pomemben korak k prevzemu evra, naše skupne valute. Manj kot desetletje po vstopu v EU je Hrvaška zdaj pripravljena na vstop v evro 1. januarja," je po poročanju portala index.hr dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Dodala je, da bo vstop v evrsko območje okrepil hrvaško gospodarstvo, prinesel koristi državljanom, podjetjem in družbi nasploh, evro pa se bo z vstopom Hrvaške okrepil.

Komisija je v svoji analizi makroekonomskih razmer navedla, da je Hrvaška napredovala pri zmanjšanju zasebnega dolga in zunanjih neto obveznosti. Poudarila je, da je javni dolg še naprej visok, a gre proti obdobju izpred pandemije covida-19. Bančni sektor ostaja stabilen in likviden, zmanjšuje pa se tudi obseg nekakovostnih posojil.

Inflacijska merila za prevzem evra

Sorodna novica Avtor enega od motivov hrvaških evrskih kovancev po očitkih svoj predlog umaknil

Merila za prevzem evra so sicer inflacijska – povprečna inflacija v letu dni pred tokratno oceno ne sme biti več kot za 1,5 odstotne točke višja od treh članic EU-ja z najnižjo rastjo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) in javnofinančna – država ne sme biti v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, vsaj dve leti mora biti del sistema ERM II brez velikih težav in napetosti, poleg tega morajo dolgoročne obrestne mere v zadnjem letu dni za največ dve odstotni točki presegati raven iz treh držav z najnižjimi merami v EU-ju.

Komisija v skladu s pravnim redom EU-ja gleda še na druga merila, kot so ekonomska in finančna integracija, usklajenost zakonodaje na področju finančnega sistema (pogoj za uvedbo evra je tudi članstvo v bančni uniji) in plačilnobilančna gibanja posameznih držav.

Na potrjevanju pri Svetu EU-ja ni pričakovati težav

V Bruslju so zdaj presodili, da je Hrvaška pripravljena s 1. januarjem postati 20. članica evrskega območja. Sprejem ustreznih pravnih aktov bodo predlagali predstavnikom članic povezave v Svetu EU-ju. Pred tem morata svoje mnenje podati še Evropska centralna banka in Evropski parlament, a težav ni pričakovati.

Vodilni predstavniki komisije – predsednica Ursula von der Leyen, podpredsednik Valdis Dombrovskis in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni so Hrvaško že pozdravili med evrskimi družinami in današnjo oceno označili za pomemben korak, velik dosežek in zgodovinski mejnik za južno slovensko sosedo.

Prebivalci Hrvaške se bojijo, da uvedba evra pomeni dodatne cenovne pritiske. Foto: BoBo
Prebivalci Hrvaške se bojijo, da uvedba evra pomeni dodatne cenovne pritiske. Foto: BoBo

Na Hrvaškem nizka podpora evru

Večji izziv za oblasti na Hrvaškem, kjer že na polno tečejo priprave na zamenjavo kune z evrom, je nizka javnomnenjska podpora prevzemu skupne valute. Tako kot drugje po Evropi je tudi na Hrvaškem inflacija zelo visoka in dosega skoraj 10 odstotkov (v Sloveniji je bila maja po HICP-ju pri 8,7 odstotka), zaradi dosedanjih izkušenj držav s prevzemom skupne valute, ko se predvsem pri storitvah cene ob pretvorbi iz nacionalne valute v skupno evropsko običajno precej dvignejo, pa je zaznati precejšen strah pred dodatnimi cenovnimi pritiski.

Manj kot 30 odstotkov Hrvatov tako meni, da je država pripravljena na uvedbo evra v začetku leta 2023. Večina, 86,2 odstotka jih meni, da bo uvedba evra privedla do tihega povišanja cen.

Sorodna novica Vujčić: Hrvaški prevzem evra je glede na okoliščine neizogiben

Vlada in centralna banka neomajni

Premier Andrej Plenković je sicer prepričan, da je država na uvedbo evra pripravljena, in je napovedal intenzivno kampanjo pred dokončnim prevzemom. Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić je medtem pred dnevi na konferenci v Ljubljani dejal, da alternative prevzemu evra na Hrvaškem ni. Hrvaško gospodarstvo je namreč močno "evroizirano", valutno tveganje pa zato zelo veliko.

Septembra na Hrvaškem dvojno označevanje cen

Od 5. septembra bo na Hrvaškem obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov bodo označene tako v kunah kot evrih, dvojno označevanje pa bo veljalo tudi za celo leto 2023.
Vstop Hrvaške v evrsko območje je pomembna novica tudi za Slovenijo, ki je skupno valuto prevzela z letom 2007. Hrvaška je četrta največja slovenska trgovinska in gospodarska partnerica in ob tem še najpomembnejša turistična destinacija za Slovence. Veliko slovenskih državljanov ima v sosednji državi tudi nepremičnine.