Kot je na novinarski konferenci v Bruslju pojasnila evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides, naj bi Agencijo za spopadanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami ustanovili do konca prihodnjega leta. Agencija, ki naj bi začela delovati leta 2023, naj bi bila podobna agenciji za biomedicinske raziskave in razvoj (Barda) v ZDA.

Čeprav je zdravstvena politika v pristojnosti držav članic, je komisarka poudarila, da je pandemija covida-19 pokazala, da je usklajevanje nujno. V Bruslju priznavajo, da se sedemindvajseterica v prvem valu pandemije spomladi ni ustrezno uskladila, kar je prispevalo k hitremu širjenju novega koronavirusa.

"Da bi zmanjšali negativne učinke na ljudi in podjetja, moramo skupaj odgovoriti na grožnje zdravju. To leto nam je pokazalo, da so države članice zaradi razdrobljenosti ranljive," je dodala komisarka.

Evropska zdravstvena unija

"Pandemija nas je naučila, da lahko s sodelovanjem rešimo več življenj. Za boljši odziv EU-ja na zdravstvene krize potrebujemo več usklajevanja, sodelovanja, solidarnost pa moramo umestiti v zakonodajo. To je cilj evropske zdravstvene unije," je tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in poudarila, da potrebujejo zdravstveni delavci, ki dan in noč rešujejo življenja, močnejši evropski sistem za boj proti pandemiji. To si po njenih besedah zaslužijo tudi ljudje, ki so v zadnjih mesecih veliko žrtvovali.

"Danes postavljamo temelje evropske zdravstvene unije, s katero želimo zaščititi državljane in državljanke in jim zagotoviti visokokakovostno oskrbo v času krize, Uniji in njenim državam članicam pa omogočiti preprečevanje in obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer, ki prizadenejo vso Evropo," je poudarila von der Leynova v izjavi za javnost.

Spremljanje okužb z umetno inteligenco

Za okrepitev pooblastil komisije in agencij Evropske unije (EU) pri usklajevanju v pandemiji je komisija predlagala tudi novo uredbo o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. Novi pravni okvir bo okrepil pripravljenost Unije na tovrstne nevarnosti, med drugim z načrtom EU-ja za pripravljenost na zdravstvene krize in pandemije ter priporočili za sprejetje načrtov na nacionalni ravni.

Oblikovali bodo tudi okrepljen, integriran sistem spremljanja na ravni EU-ja, ki bo podprt z umetno inteligenco in drugo sodobno tehnologijo.

Skupna nabava zaščitnih sredstev

Uredba predvideva tudi izboljšanje sporočanja podatkov o kazalnikih zdravstvenih sistemov, kot so razpoložljivost bolnišničnih postelj, zmogljivost za specializirano zdravljenje in intenzivno nego, število usposobljenega medicinskega osebja itd. Omogočila bi tudi razglasitev izrednih razmer na ravni EU-ja, kar bi po navedbah Bruslja spodbudilo večje usklajevanje ter omogočilo razvoj, oblikovanje zalog in nabavo izdelkov, pomembnih za reševanje krize.

Sorodna novica EU bo namenila 220 milijonov evrov za premeščanje bolnikov s covidom-19

Krepitev ključnih agencij

Za boj proti pandemiji covida-19 bo Evropska komisija ustanovila Agencijo za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami (HERA) in okrepila Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Evropsko agencijo za zdravila (EMA).

Pooblastila ECDC-ja bodo razširjena tako, da bo lahko center podpiral komisijo in države članice pri epidemiološkem spremljanju prek integriranih sistemov, ki omogočajo spremljanje v realnem času. Nudil jim bo tudi podporo pri načrtovanju pripravljenosti in odzivanja, pa tudi pri poročanju ter presoji. Poleg tega bo omogočal mobilizacijo in napotitev zdravstvene projektne skupine EU-ja za pomoč pri lokalnem odzivu v državah članicah. V njegovi pristojnosti bo tudi oblikovanje mreže referenčnih laboratorijev EU-ja in mreže za snovi človeškega izvora.

Okrepljena Evropska agencija za zdravila pa bo lahko spodbujala usklajeno odzivanje na zdravstvene krize na ravni Unije. Tako bo spremljala in zmanjševala tveganje pomanjkanja kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov, svetovala o zdravilih, usklajevala študije za spremljanje učinkovitosti in varnosti cepiv ter usklajevala klinična preizkušanja.