To je enako 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) 27 držav članic Unije, torej brez Velike Britanije, ki iz EU-ja izstopa. To je "razumen in odgovoren" predlog sodobnega in pragmatičnega proračuna, ki "varuje, opolnomoča in varuje", je poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker.

Juncker je v predstavitvi proračunskega predloga v Evropskem parlamentu sicer uporabil številko 1.279 milijard evrov v obveznostih. To je številka, izražena v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije.

Neuradne napovedi pred predstavitvijo predloga so sicer nakazovale večjo ambicijo, in sicer proračun v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND-ja. Ob upoštevanju proračunskih in zunajproračunskih postavk komisija sicer pride do 1,14 odstotka BND-ja.

Vključeno financiranje razvojne politike zunaj Unije
Predlog proračuna vključuje Evropski razvojni sklad, ki je glavno orodje EU-ja za financiranje razvojne politike v afriških, karibskih in pacifiških državah in je do zdaj deloval na podlagi medvladnega sporazuma.

Komisar za proračun Günther Oettinger je ponovil, da je večji proračun nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Komisija predlaga, da se nove naložbe v štirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki.

Rezom naj bi se izognila le program študentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje.

Manj sredstev za kmetijsko in kohezijsko politiko
Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v Uniji s 27 članicami nekoliko znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za po pet odstotkov. Ti politiki bosta posodobljeni tako, da naj bi se lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoročnem vključevanju priseljencev, poudarjajo v Bruslju.

Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU-ja in pravno državo. Komisija predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU-ja pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava.

Nova predlagana orodja bi Uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU-ja sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti.

Nova instrumenta
Poleg tega komisija predlaga dva nova instrumenta: novi program za podporo reformam v vrednosti 25 milijard evrov, ki naj bi zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem članicam za izvajanje prednostnih reform in namensko pomoč državam, ki se pripravljajo na prevzem skupne valute, ter evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe v vrednosti 30 milijard evrov, ki naj bi pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov.

Komisija predlaga tudi poenostavitev zdajšnjih lastnih sredstev od davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo t. i. košarice novih virov lastnih sredstev, povezanih s političnimi prioritetami.

Predlagana košarica novih virov lastnih sredstev vključuje: 20 odstotkov prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami, vpoklicno stopnjo v višini treh odstotkov za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in nacionalni prispevek, izračunan na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki članici.

Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali približno 12 odstotkov celotnega proračuna EU-ja in bi lahko prispevali do 22 milijard evrov letno za financiranje novih prioritet.

Brexit kot priložnost
Izstop Velike Britanije iz EU-ja je po navedbah komisije priložnost za odpravo zapletenega sistema rabatov in celo "rabatov na rabate". Komisija predlaga, da se v petih letih odpravijo vsi rabati in se zmanjša znesek, ki ga obdržijo članice pri zbiranju carinskih prihodkov za proračun EU-ja, z 20 odstotkov na 10 odstotkov.

Komisija poziva k dogovoru o proračunskem predlogu pred volitvami v Evropski parlament naslednje leto.

V prihodnjih tednih bo komisija predstavila podrobne predloge za prihodnje sektorske finančne programe.

Neto plačnice kritične do predloga
Več članic EU-ja, predvsem neto plačnic, je kritičnih do predloga proračuna. Nizozemska in Danska poudarjata, da bi moral biti proračun z odhodom ene članice manjši, ne večji. Po mnenju danskega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je komisija danes predstavila predlog proračuna za 28 držav, le 27 članic pa ga bo financiralo, saj bo Velika Britanija prihodnje leto zapustila Unijo. "Manjši EU bi morala pomeniti manjši proračun," je na Twitterju zapisal danski premier.

Podobnega mnenja je njegov nizozemski kolega Mark Rutte, ki je sporočil, da proračun za Nizozemsko ni sprejemljiv. Ocenil je, da bi moral EU oklestiti stroške in izvesti ambiciozno modernizacijo. "Še več, breme financiranja proračuna ni pošteno porazdeljeno," je bil kritičen.

V Nemčiji medtem opozarjajo, da mora biti breme pošteno porazdeljeno. Nemški podkancler in finančni minister Olaf Scholz je dejal, da je Nemčija pripravljena prevzeti odgovornost za krepitev EU-ja, a pod pogojem, da je breme pošteno porazdeljeno na vse članice Unije.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal, da je predlog daleč od sprejemljivega. "Naš cilj mora biti vitkejša, bolj gospodarsko naravnana in učinkovita Evropska unija po brexitu," je dejal. Kurz je poudaril, da sledijo težka pogajanja, pri čemer se bo Avstrija povezala z večjimi neto plačnicami Nizozemsko, Dansko in Švedsko.

Macron nekoliko bolj zadovoljen
Nekoliko bolj zadovoljen pa je lahko po oceni francoske tiskovne agencije AFP tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron. V proračunu je namreč nekaj novosti, vključno s skladom za stabilnost, za katerega se je zavzemal francoski predsednik.

V njem bo sicer na voljo "le" 30 milijard evrov, sklad pa bo namenjen naložbam v državah s skupno valuto v turbulentnih gospodarskih časih. Kot poudarja AFP, je sicer mehanizem daleč stran od tistega, k čemur je v septembrskem govoru pozval francoski predsednik.

Je pa francoska vlada kritična do znižanja sredstev za kmetijstvo, ki bi se po predlogu znižali za okoli pet odstotkov. Tako drastičen rez je enostavno nepredstavljiv, je zapisalo francosko ministrstvo za kmetijstvo in dodalo, da Francija ne bo sprejela nikakršnega znižanja neposrednih prihodkov za kmete.