Volilni uspeh bo za kandidate še toliko bolj zaželen, ker nova Lizbonska pogodba uvaja predsednika Evropskega sveta, nove so tudi dolžnosti evropskega zunanjega ministra. Čeprav vloga visokih evropskih predstavnikov v prihodnosti še ni povsem znana, že krožijo številna imena za te funkcije.

Blairu po robu Juncker, Schüssel ter Rasmussen?
Predsednik ES-ja bi denimo rad postal nekdanji britanski premier Tony Blair. Njegovi tekmeci naj bi bili luksemburški premier JeanClaude Juncker, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in danski premier Anders Fogh Rasmussen, poroča Radio Slovenija.

Glede na to, da v Evropi trenutno vlada desni center, naj bi bil tudi predsednik ES-ja te politične usmeritve. Temu velja dodati, da je član Evropske ljudske stranke tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se bojuje za nov mandat - kaže, da uspešno. Kot ugibajo analitiki, bi bil v primeru nove potrditve Barrosa kot predsednik ES-ja bolj ustrezen pripadnik evropske levice.

Jeseni v tekmo še Nicolas Sarkozy
Sicer pa se bo v evropsko igro oz. evropsko predvolilno politično kuhinjo (vanjo je treba vključiti še funkcijo predsednika Evropskega parlamenta), jeseni podal še takrat predsedujoči Uniji francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Naj spomnimo, da je bila izbira evropskih predstavnikov že v preteklosti vedno težko delo. Maja leta 1998 so se na primer voditelji kar 12 ur prepirali, kdo naj postane predsednik Evropske centralne banke. Nato so mandat salomonsko razdelili med Nizozemca Wima Duisenberga ter Francoza Jeana-Clauda Tricheta. Po novem naj bi sicer o funkcijah odločala večina in ne soglasje.