Ko se bo konec meseca iztekel veljavni kazenski sveženj za režim predsednika Bašarja Al Asada, bodo države članice Unije vse obstoječe sankcije na novo potrdile še za eno leto. Obstoječe sankcije vključujejo črna seznama ljudi in podjetij blizu režimu predsednika Al Asada, ki so kaznovani s prepovedjo potovanja v Unijo in z zamrznitvijo premoženja, ter številne druge omejitve v finančnem, prometnem, energetskem in trgovinskem sektorju.

Prepovedi izvoza orožja niso podaljšali
Edina izjema je prepoved izvoza orožja, ki je države niso podaljšale, ampak so se dogovorile, da bo o tem v prihodnje odločala vsaka članica sama, toda v skladu s smernicami Evropske unije. Vojaško opremo bodo tako lahko pošiljali le sirski opoziciji, ki jo Unija priznava, za zaščito civilistov. Članice, ki bodo želele izvažati orožje, bodo morale poskrbeti za ustrezne varovalke pred zlorabo in priskrbeti potrebne informacije o končnem uporabniku in končnem cilju dobave.

Prepoved bo tako konec meseca prenehala veljati, so se pa vse države zavezale, da "za zdaj orožja ne bodo izvažale". Dogovor o izvozu orožja naj bi znova proučile najpozneje 1. avgusta, saj želijo počakati na izid načrtovane ženevske konference, kjer bo mednarodna skupnost na pobudo Rusije in ZDA znova poskušala najti politično rešitev za Sirijo. Če konferenca, ki naj bi se zgodila junija, ne bo uspešna, bo Unija po vsej verjetnosti prižgala zeleno luč tistim članicam, ki bodo želele sirski opoziciji pomagati z orožjem.

Pogajanja, ki so trajala ves dan, so bila težavna in so nekatere članice precej razvnela. Najbolj vročekrvna je bila Avstrija, ki je bila odločno proti odpravi embarga, kritiki morebitnega oboroževanja sirske opozicije pa se bojijo tudi, da bo po tej odločitvi tudi Moskva odkrito in izdatneje pomagala sirskemu režimu.

Britanski zunanji minister William Hague je ob odhodu z zasedanja povedal, da je Velika Britanija zadovoljna, saj je izid takšen, kot si ga je želela. "Unija se je dogovorila, da odpravi embargo na izvoz orožja sirski opoziciji, ob tem pa ohrani vse druge obstoječe sankcije proti sirskemu režimu," je dejal. Ob tem je dodal še, da Velika Britanija nima takojšnjega namena pošiljati orožja v Sirijo, da pa ji dosežen dogovor omogoča prožnost, da se lahko v prihodnje ustrezno odzove, če se bodo razmere poslabšale.

Organizacija konference v Ženevi bo zahtevna naloga
O Siriji sta se v ponedeljek zvečer v Parizu pogovarjala tudi ameriški zunanji minister John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kerry in Lavrov sta obljubila, da bosta storila vse, kar je v njuni moči, da bosta sprte strani v Siriji pripeljala za pogajalsko mizo, je pa Lavrov povedal, da bo priprava konference zaradi različnih stališč držav zelo zahtevna naloga.

Priprave na drugo ženevsko konferenco, prva je lani neuspešno propadla, potekajo predvsem v znamenju očitkov Al Asadu, da v boju z uporniki uporablja kemično orožje, čeprav se strani v sporu medsebojno obtožujeta za uporabo prepovedanih vojaških prijemov. Ofenzivo sirske vojske v zadnjih dneh številni povezujejo prav z načrtovano konferenco, saj naj bi Asad želel pred Ženevo okrepiti svoj položaj na terenu.

Kot je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt, je sirski režim načelno že potrdil sodelovanje na mirovni konferenci, udeležba upornikov pa še ni zagotovljena, saj znotraj opozicije ni enotnosti.