"To je prvi delovni program v novem političnem mandatu, ki postavlja temelje za naše delo v prihodnjih petih letih v časih vse večje negotovosti in globalnega tekmovanja. Njegovo glavno sporočilo je jasno: ne moremo nadaljevati, kot smo delali doslej," je v predstavitvi delovnega programa komisije za leto 2025 v Evropskem parlamentu povedal komisar za medinstitucionalne odnose.

Ena ključnih prednostnih nalog programa je okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, čemur je namenjen konec januarja predstavljeni kompas za konkurenčnost.

Kompas med drugim vključuje pripravo dogovora za čisto industrijo, ki ga namerava Bruselj predstaviti konec meseca. Cilj dogovora bo vzpostaviti ugodne pogoje za industrijo, da bo ob razogljičenju ohranila konkurenčnost, je pojasnil komisar.

Napovedal je, da bo komisija v okviru dogovora za čisto industrijo letos pripravila spremembo podnebnega zakona, ki predvideva podnebno nevtralnost EU-ja do leta 2050. Predlagala bo, da se v zakon vpiše cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990.

Umik več zakonodajnih predlogov

Drugo pomembno prednostno področje, ki ga vključuje delovni program komisije za letos, je poenostavitev obstoječe zakonodaje oziroma pravil.

"Predlagali bomo poenostavitev, kakršne še ni bilo, da bi omogočili priložnosti, inovacije in rast," je poudaril evropski komisar za medinstitucionalne odnose.

Napovedal je, da bo 11 od skupno 51 za letos predvidenih pobud komisije namenjenih poenostavitvi. Med temi bodo po njegovih besedah tudi trije t. i. zbirni oziroma omnibus zakonodajni predlogi, ki bodo omogočili zmanjšanje birokracije na različnih področjih v enem koraku.

Dodal je, da komisija predlaga tudi umik 37 zakonodajnih predlogov, ki čakajo na odločitev Evropskega parlamenta in Sveta EU-ja, in razveljavitev štirih obstoječih zakonodajnih aktov. Za katere gre, Šefčovič ni pojasnil.

"Da bi našo Unijo pripravili na prihodnost, bomo predlagali nov dolgoročni proračun EU-ja, ki bo enostavnejši, učinkovitejši in v večji meri usmerjen na področja, kjer je ukrepanje EU-ja najpotrebnejše," pa je komisar povedal o večletnem finančnem okviru (MFF) EU-ja za obdobje 2028–2034.

V torek je komisija ob delovnem programu in dokumentu o poenostavitvi pravil sprejela tudi dokument, ki bo podlaga za razpravo o predlogu MFF.

Šefčovič bo podrobnosti v torek sprejetih dokumentov skupaj z evropskim komisarjem za poenostavitev Valdisom Dombrovskisom po razpravi v parlamentu predstavil še na novinarski konferenci.

Bruselj bo predlog proračuna predstavil julija

Evropska komisija začenja posvetovanje o prihodnjem večletnem proračunu EU-ja, predlog katerega namerava predstaviti julija. Po mnenju komisije mora večletni finančni okvir (MFF) 2028–2034 vključevati reformne načrte za članice in sklad za konkurenčnost.

"Prihodnji večletni proračun bo omogočil uresničitev skupne evropske vizije za prihodnost. Naše skupne prioritete spreminja v konkretne ukrepe, ki prinašajo spremembe za milijone državljanov, podjetij, regij in raziskovalcev. Zato vse Evropejce vabimo, da povedo svoje mnenje," je danes ob objavi dokumenta, namenjenega pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvirja, povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Posvetovanja s članicami, regionalnimi deležniki in prejemniki sredstev iz proračuna EU-ja je z obiski po državah že začel evropski komisar za proračun Piotr Serafin.

Komisija je poleg tega začela iskati 150 državljanov in državljank EU-ja za sodelovanje v državljanskem panelu o prihodnjem MFF-ju. V naslednjih 12 tednih pa bo mogoče mnenje o različnih temah, povezanih z večletnim proračunom, oddati tudi prek spleta.

Posvetovanje bo podlaga za pripravo predloga večletnega finančnega okvira, ki ga namerava komisija predstaviti julija letos.

Bruselj se zavzema za to, da bi MFF vključeval načrt za vsako članico z glavnimi reformami in naložbami, ki bi jih določili in izvedli v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti evropski sklad za konkurenčnost, namenjen naložbam v strateške sektorje in kritične tehnologije. Proračun pa bi moral vključevati tudi dodatne varovalke za zaščito vladavine prava, menijo v Bruslju. Komisija je danes ob objavi dokumenta poudarila še pomen uvedbe novih lastnih virov financiranja.