Predsednica vlade Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, meni, da morajo EU voditi ljudje, ki bodo dobili čim širšo podporo in trdno večino, da bodo lahko Evropo peljali tja, kamor želimo. Foto: EPA
Predsednica vlade Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, meni, da morajo EU voditi ljudje, ki bodo dobili čim širšo podporo in trdno večino, da bodo lahko Evropo peljali tja, kamor želimo. Foto: EPA
Juncker
Jean-Claude Juncker je prepričan, da bi moral prav on postati predsednik Evropske komisije, a se tudi Martin Schulz ne misli vdati brez boja. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Bruselj
Tokratne volitve so prinesle zmago Evropski ljudski stranki, a so se jim socialisti na drugem mestu precej približali. Veliko glasnejši so evroskeptiki. Foto: Reuters

Voditelji držav članic Evropske unije bodo na neuradni večerji razpravljali tudi o političnih prioritetah Unije v prihodnjih petih letih in o razmerah po volitvah v Ukrajini. Vrha se bo udeležila tudi slovenska premierka v odstopu Alenka Bratušek, ki bo izpostavila nujnost takojšnjega odziva na odpravo posledic nedavnih poplav na Balkanu.

Francois Hollande
Hollande je po hudem porazu na evropskih volitvah nagovoril državljane. Foto: EPA
V Bruslju se začenja drugo dejanje volitev
Koroška Slovenka še v Bruselj
V Bruslju o naslednjih korakih
Kdo je Jean-Claude Juncker?

Na neformalnem vrhu v Bruslju je Alenka Bratušek izrazila skrb nad nedeljsko nizko volilno udeležbo in povečanjem evroskepticizma. Sicer pa si želi, da bi vsaj kakšnega izmed pomembnih položajev v EU-ju zasedla ženska, kar je izpostavila tudi v pogovoru z britanskim kolegom Davidom Cameronom.

Juncker ima nalogo, da prvi poskusi zbrati večino za predsednika
Predsedniki političnih skupin v EU-parlamentu so se namreč strinjali, naj Jean-Claude Juncker, kot kandidat najmočnejše skupine Evropske ljudske stranke, prvi poskusi zbrati večino za predsednika Evropske komisije.

"Kandidat največje skupine Jean-Claude Juncker bo prvi, ki bo poskušal oblikovati zahtevano večino," je v sporočilu za javnost zapisala konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in predsednike političnih skupin. Odločitev podpira 645 evropskih poslancev v zdajšnji sestavi parlamenta in vsaj 561 evropskih poslancev v prihodnjem mandatu, ki se začne 1. julija, so pojasnili v parlamentu.

Ob položaju predsednika Evropske komisije morajo v Bruslju imenovati na položaj še predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropskega parlamenta, visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije in vodjo evroskupine, a kot je pričakovati, o konkretnih imenih danes še ne bo govora. Postopek imenovanja naj bi se končal nekje do sredine junija.

Razprava o izidu volitev
Sicer pa se bosta po nedeljskih evropskih volitvah v Bruslju začela razprava o izidih volitev in proces odločanja o najvišjih evropskih položajih. Izide volitev, kjer je pred socialisti zmagala Evropska ljudska stranka in so se precej okrepili evroskeptiki, bodo najprej analizirali v Evropskem parlamentu, natančneje predsednik parlamenta Martin Schulz in predsedniki političnih skupin. Nato bo Schulz o ugotovitvah poročal predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu, ki bo sporočila prenesel voditeljem osemindvajseterice. Ti naj bi potem Van Rompuyu dali mandat za nadaljnja posvetovanja.

Juncker ali Schulz? Ali nekdo tretji?
Ker je desnosredinska Evropska ljudska stranka na volitvah za nekaj sedežev premagala socialiste, bo treba ta izid upoštevati predvsem pri imenovanju predsednika Evropske komisije, ki ga morajo parlamentu v imenovanje predlagati države članice. V parlamentu so ves čas kampanje poudarjali, da morajo države upoštevati izid evropskih volitev in parlamentu v potrditev predlagati kandidata zmagovalne stranke. Po tej logiki bi moral predsednik komisije postati Jean-Claude Juncker, a ker imajo po evropski pogodbi odločilno besedo pri tem voditelji članic, bo realnost verjetno drugačna in lahko predsednik komisije postane tudi nekdo tretji.

Kot je iz Bruslja poročal Matjaž Trošt, sta zdaj oba, tako Juncker kot kandidat socialistov Martin Schulz, večkrat izrazila prepričanje, da bo eden od njiju zagotovo postal predsednik Evropske komisije. Juncker zaradi relativne zmage EPP-ja na volitvah, da se ne bo predal brez boja, pa je že napovedal tudi Schulz, ki je prepričan, da izid EPP-ja ni dovolj prepričljiv in da bo dobil večino glasov v parlamentu.

Cameron že lobira proti imenovanju Junckerja
Kot poročajo britanski mediji, se je v lobiranje proti imenovanju Jeana-Clauda Junckerja že spustil britanski premier David Cameron. Cameron si želi preprečiti imenovanje Junckerja, saj je prepričan, da njegovo zavzemanje za bolj povezano Evropo ni v skladu z željami evropskih volivcev, in je tako za britansko vlado popolnoma nesprejemljiv. Britanski konservativci so že pred leti zapustili vrste evropskih konservativcev, Cameron pa bi najraje videl, da Juncker ne bi prevzel nobenega vidnejšega položaja v Uniji.

Britanski premier je poklical voditelje Madžarske, Litve, Irske, Švedske, Slovenije in Nemčije, saj jih vidi kot države, ki bi ga lahko podprle v prizadevanjih proti imenovanju nekdanjega vodje evroskupine za predsednika komisije. Madžarski premier Viktor Orban se je sicer že v nedeljo izrekel proti Junckerju, nemška kanclerka Angela Merkel pa je Junckerju sicer izrekla podporo, a je bila ta precej mlačna.

Britanski časopis Financial Times že omenja mogoče kompromisne kandidate, ki bi lahko prevzeli vodenje komisije - to so finski premier Jyrki Katainen, irski premier Enda Kenny in poljski premier Donald Tusk.

Poraženi Hollande poziva k preprostejši Uniji
Medtem se je oglasil tudi francoski predsednik Francois Hollande, ki je na evropskih volitvah dobil veliko zaušnico. Največ glasov v Franciji je namreč pobrala skrajno desna stranka Nacionalna fronta s predsednico Marine Le Pen, ki jo je podprlo več kot 25 odstotkov državljanov. Hollandova socialistična stranka je zasedla šele tretje mesto, prejela le 13,9 odstotka glasov in tako dosegla najslabši izid v zgodovini evropskih volitev.

Hollande je v svojem televizijskem nagovoru dejal, da je Unija za številne državljane postala oddaljena in nerazumljiva ter povezavo pozval k zmanjšanju vloge tam, kjer ta ni potrebna. "Evropa mora biti preprosta, jasna in učinkovita tam, kjer je potrebna, od tam, kjer ni potrebna, pa se mora umakniti," je povedal Hollande.

"Unija je sicer premagala gospodarsko krizo, a za kakšno ceno? Z varčevalnimi ukrepi, ki so v obup spravili številne ljudi," je povedal Hollande in dodal, da bo voditeljem na nocojšnjem zasedanju predlagal, naj se osredotočijo predvsem na gospodarsko okrevanje. "Okrepiti moramo zavzemanje za rast, nova delovna mesta in naložbe," je povedal precej nepriljubljeni francoski predsednik.

Voditelji držav članic Evropske unije bodo na neuradni večerji razpravljali tudi o političnih prioritetah Unije v prihodnjih petih letih in o razmerah po volitvah v Ukrajini. Vrha se bo udeležila tudi slovenska premierka v odstopu Alenka Bratušek, ki bo izpostavila nujnost takojšnjega odziva na odpravo posledic nedavnih poplav na Balkanu.

V Bruslju se začenja drugo dejanje volitev
Koroška Slovenka še v Bruselj
V Bruslju o naslednjih korakih
Kdo je Jean-Claude Juncker?