"Za 27. maj je napovedano srečanje evropskih voditeljev, a odločitve zagotovo ne bomo sprejeli dva ali tri dni po volitvah," je povedala nemška kanclerka Angela Merkel med sobotnim obiskom francoskega predsednika Francoisa Hollanda na severu Nemčije. "Pogajanja se bodo razporedila čez več tednov," je še dodala.

Hollande je ob tem povedal, da bo za izbor novega predsednika Evropske komisije zagotovo potrebna zamuda, "čeprav bo potrebno spoštovati rezultate evropskih volitev".

Bodo voditelji zaobšli Lizbonsko pogodbo?
Tako sta voditelja dveh najmočnejših evropskih držav namignila, da imenovanje naslednika dosedanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa le ne bo minilo brez političnih preigravanj in političnih manevrov, čeprav naj bi nova pravila, ki jih je uzakonila Lizbonska pogodba, prispevala prav k temu.

Lizbonska pogodba iz leta 2009 zapoveduje, da morajo voditelji evropskih držav upoštevati izide evropskih volitev pri imenovanju predsednika Evropske komisije. Največje politične skupine v Evropskem parlamentu so že izbrale svoje kanidate za ta položaj v primeru zmage na volitvah, tako da imajo evropski voditelji izbor že praktično podan in bi ga morali upoštevati.

A čeprav bi morali evropski voditelji upoštevati izide volitev, niso zakonsko obvezani, da izberejo kandidata zmagovite stranke. Številnim evropskim voditeljem ne diši najbolj, da bi jim odločitev, kdo bo vodil komisijo, narekovali evropski poslanci oz. volivci na volitvah.

Peterica za mesto predsednika Evropske komisije
Za predsednika Evropske komisije se potegujejo kandidat konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) ter nekdanji luksemburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker, kandidat socialistov, dosedanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, kandidat zavezništva evropskih liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt, kandidatka evropskih zelenih Ska Keller in kandidat združene evropske levice Alexis Cipras. Glavna favorita za glavno komisarsko mesto sta trenutno Juncker in Schulz.