Milan Zver (SDS), ki je izmed vseh kandidatov na evropskih volitvah dobil največ preferenčnih glasov, je izrazil željo, da bi v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta deloval na področju kulture, mladine, izobraževanja in športa, ker meni, da je treba "še precej postoriti na področju reševanja mladih, ki se imajo danes za izgubljeno generacijo", ali pa na področju kmetijstva, "ki je pomembno za Slovenijo".

Med pomembnimi projekti, ki se bodo nadaljevali v novem mandatu, Zver omenja prizadevanja, da bi EU končno dobil svoje lastne proračunske vire, s čimer bi se spremenilo razmerje med posameznimi evropskimi institucijami.

Prav tako naj bi bila pomembna sklenitev trgovinskega sporazuma z ZDA, saj "bo imel zelo velik pomen za sodelovanje med ZDA in EU-jem, predvsem pa bo utrdil in bolj organsko povezal celotni kulturno-civilizacijski krog, v katerem bivamo", ter nadaljevanje energetskega osamosvajanja EU-ja, tako da bi ta postal nekoliko bolj avtonomen in neodvisen od ruskih energentov.

Tomc: Nameravam ostati v slovenski politiki
Nova slovenska evropska poslanska Romana Tomc (SDS) je omenila, da bo izziv, kako usklajevati zasebno in poklicno življenje, še večji, kot je bil do zdaj, ko je bila poslanka DZ-ja. Vendar kakšnih večjih težav v tem ne vidi, čeprav se zaveda, da so selitve evropskega poslanca del vsakdana.

"Sicer pa smo tudi v državnem zboru pogosto zasedali tako dolgo, da je bilo zasebno življenje pogosto na preizkušnji," je razložila Tomčeva.

Življenje si namerava organizirati tako, da bo v Bruslju, podobno kot drugi poslanci, najela stanovanje, domov pa se bo vračala ob koncu tedna. Še vedno pa namerava ostati dejavna tudi v slovenski politiki.

S katerimi področji se bo ukvarjala v Evropskem parlamentu, še ne ve, saj pravi, da je to stvar dogovora.

Šulin: Slovenijo je treba spraviti iz krize
Tretja predstavnica SDS-a v Evropskem parlamentu, Patricija Šulin, pa si želi delovati zlasti na področjih financ in gospodarstva, tudi zato, ker je Slovenijo treba spraviti iz krize.

"Evropa nam pri tem lahko izdatno pomaga," meni Šulinova. Tudi za prihodnje obdobje nam namreč namenja nekaj več kot štiri milijarde evrov nepovratnih sredstev, "na naši državi pa je, ali jih bomo vse počrpali ali ne". V preteklem obdobju to Sloveniji po njenih besedah ni najbolje uspevalo.

Glavni izziv Evrope v prihodnjih letih pa Šulinova vidi v gospodarski rasti, zmanjšanju brezposelnosti, pa tudi v zmanjšanju birokracije. "Velika skrb Evrope so tudi mladi," je izpostavila novoizvoljena evropska poslanka. Na ravni EU-ja je namreč kar okoli 30 odstotkov mladih brezposelnih, tako da evropske poslanke in poslance na tem področju po njenih besedah čaka kar veliko dela.

Peterle: Uvedba komisarja za zdravstveno preventivo
Najbolj prekaljeni slovenski evropski poslanec Lojze Peterle (NSi), osvojil je že tretji mandat, pričakuje, da bo kot vnovič izvoljeni evropski poslanec nadaljeval delo na področjih, kjer je bil dejaven že v prejšnjem mandatu.

Tako želi še naprej delati s skupino poslancev v boju proti raku in kot član odbora za varstvo okolja, javno zdravje in varno hrano delovati predvsem na področju zdravja. Ker je to zanj glavni izziv Evrope, predlaga komisarja za preventivo, ki bi imel kompetenco in proračun, da bi lahko na evropski ravni sprožil malo drugačno akcijo, kot to delajo same države članice oz. EU do zdaj.

EU pa po njegovem mnenju čaka tudi gospodarska konsolidacija, postavitev bančne unije v celoti in njeno dosledno funkcioniranje. "Uporabiti moramo vse instrumente, ki lahko okrepijo gospodarsko rast, da bomo lahko široki tudi pri sociali," še poudarja Peterle. EU pa bi se moral bolj posvetiti mladim in medgeneracijskim vprašanjem.

Bogovič: Zgodovinski dan za SLS
Predsednik SLS-a in novoizvoljeni evropski poslanec Franc Bogovič (SLS) je svojo izvolitev za prvega evropskega poslanca iz vrst SLS-a označil za dokončno postavitev stranke in tako tudi lažje delo. "S tem, ko imaš ljudi tudi v poslanski pisarni v Bruslju, ko ljudje sokreirajo evropsko politiko, tudi lažje deluješ na domačem terenu," je pojasnil Bogovič.

Glavni izziv evropskih institucij v prihodnjem mandatu bo po njegovem mnenju ustvariti čim več delovnih mest in konkurenčno okolje, znotraj katerega je dovolj priložnosti za vse generacije. Prav tako bo potrebna finančna konsolidacija in ureditev javnih financ v sleherni državi.

Sicer si najbolj želi delovati v odboru za kmetijstvo in podeželje, zanimiva pa so mu tudi področja okolja, energetike, regionalnega razvoja in črpanja kohezijskih sredstev.

Šoltes: Za Slovenijo je pomembno okoljsko vprašanje
Nosilec liste Verjamem Igor Šoltes je po objavi izidov povedal, da bi najraje deloval na področju financ, vendar je opozoril, da v odbor za finance ni lahko priti.

Področje, ki je tudi za Slovenijo izredno pomembno, je po njegovem mnenju okolje, saj je treba zaščititi naravne vire, ki morajo postati nedotakljivi in ne predmet privatizacije.

Šoltes še opozarja, da Evropo čaka ogromen izziv, kako naprej, ali obdržati neoliberalni model varčevanja, ki po njegovih besedah pušča strašljive posledice, kar priznavajo tudi institucije EU-ja, ali pa iti v drugačen model, ki spodbuja gospodarsko rast.

Med najbolj potrebne je uvrstil ukrepe za zaposlovanje ljudi, ne samo mladih, in zmanjševanje socialne izključenosti. Kot pravi, je treba povedati, da je EU tudi solidaren in se institucije ne odmikajo od ljudi, ampak delajo za njihovo korist.

Vajgl: V družbo je treba preslikati odnose iz družine
Svojega prvega poslanca je dobil tudi DeSUS z Ivom Vajglom, ki je bil v prejšnjem mandatu izvoljen na listi Zaresa. V tokratnem mandatu se namerava ukvarjati zlasti s problematiko starejše generacije. Ta je za Evropski parlament nova tema, ki jo bo treba obravnavati hkrati s problematiko mladih.

"V družbo je treba preslikati odnose iz družine," je povedal Vajgl. V družini je namreč skrb za otroke nesporna obveznost starejših, spoštovanje starejših pa nesporna dolžnost otrok.

Glavni izzivi EU-ja bodo izgradnja institucij, zlasti nadzornih institucij za harmoniziranje gospodarskih in finančnih vprašanj, pa tudi vzpostavitev novih odnosov med parlamentom, svetom in komisijo.

Vajgl namerava temu dodati zahtevo, da bi bile na ravni EU-ja tudi pokojninske blagajne deležne posebne pozornosti. "Ne morejo biti samopostrežba za vlade, ki krpajo svoje proračune," je opozoril Vajgl.

Fajon: Nadaljevanje reševanja finančne krize
Kot zadnji se je v Evropski parlament ponovno uspelo uvrstiti Tanji Fajon (SD). V EU-ju se bo po njenih besedah v prihodnjih letih še vedno treba ukvarjati z reševanjem finančne in institucionalne krize.

"EU verjetno nikoli ne bo več takšna, kot je bila, sem pa trdno prepričana, da bo še močnejša. Verjetno bodo povezovanja na nekaterih ključnih področjih, na nekaterih pa bodo države obdržale suverenost," je pojasnila Fajonova.

Sama pa si želi nadaljevati delo na področju boja proti korupciji, organiziranemu kriminalu in pranju denarja ter tudi na področjih človekovih pravic, svobode gibanja, notranjih in pravosodnih zadev. Bolj pa bi si želela delovati še na področju zaposlovanja in zdravja.