V četrtek zvečer so se kandidati za evropske volitve iz vrst sedmih političnih strank prvič soočili na TV Slovenija. Voditelja Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika sta gostila Jožeta Mencingerja (PS), Igorja Lukšiča (SD), Romano Tomc (SDS), Lojzeta Peterleta (NSi in SLS), Senka Pličaniča (DL), Pavla Gantarja (Zares) in Iva Vajgla (DeSUS).

Šlo je za prvo od treh predvolilnih soočenj, v katerem so evrokandidati razpravljali in predstavljali svoja stališča do gospodarskih razmer, javnega dolga, trojk, evroskepticizma, krepitve skrajno desnih strank, priseljevanja, plač in privilegijev evropskih poslancev, do težav mladih v EU-ju, zunanje politike Unije in do Ukrajine.

Lukšič za ukinitev trojke
Vsak kandidat je imel 50 sekund za odgovor in pol minute za repliko. O javnem dolgu in zadolževanju je prvi spregovoril Peterle. "Jaz kličem rešitev. Želel bi si, da četverec brez krmarja - trojka plus Karl - pride pred ljudi z alternativami, torej da povedo, kaj se bo zgodilo, če gremo po eni ali po drugi poti. Tega niso storili, vseskozi so govorili proti trojki in se močno zadolžili. V enem letu reševanja smo se zadolžili za tri generacije," je dejal. Lukšič je poudaril, da dva milijona Slovencev nista kriva za krizo, da je večina držav zadolžena bolj kot Slovenija in da gre pri vsej stvari za tip kapitalizma, ki mu je treba reči ne. "Trojka je želela reševati ta tip kapitalizma tako, da je breme naložila na najšibkejše ljudi. Na eni strani imate konservativne stranke, ki so izumile trojko, da bogastvo koncentrirajo pri finančnem sektorju, ki je najbogatejši in najmočnejši, jemlje pa navadnim ljudem," je dejal in dodal, da imajo v programu stranke tudi ukinitev trojke.

Pličanič: Z obtoževanjem ne pridemo nikamor
Tomčeva je bila jasna: "Če bi se Slovenija vedla odgovorno, ne bi potrebovala trojke." Pojasnila je, da so države, ki jih je 'doletela' trojka, na kratki rok trpele, a so se na daljši rok že začeli kazati boljši gospodarski rezultati. "Kriza je nastala v svetovnem bančnem sistemu, ne pri nas," je še dejal Mencinger, Peterle je odgovoril: "Naše banke so izpraznili naši ljudje." Gantar se je s Peterletom strinjal. "Se strinjam, da so banke izpraznili njihovi ljudje," je pripomnil, Pličanič pa se je oddaljil od obtoževanja in pokroviteljsko dodal: "Ljudje božji, s tem obtoževanjem ne pridemo nikamor. Povejte, kakšne rešitve imate, pa bomo sodelovali skupaj pri reševanju težav."

Peterle s potovanji pomagal Adrii
V oddaji so se dotaknili tudi plač poslancev. Kar 4.365 evropskih uradnikov namreč zasluži več kot kanclerka Angela Merkel, EU pa za plače nameni kar milijardo in 750 milijonov evrov. 6.200 evrov je osnovna plača, po slovenski odločitvi znaša okoli 5.000, poslanci dobijo povrnjene stroške, prav tako dobijo tudi letalske vozovnic za poslovni razred. Dnevnica poslanca je vredna 304 evre. Glavno vprašanje: varčeval je ves EU, zakaj niso pri svojih plačah varčevali tudi poslanci? Vsi gostje v studiu so se strinjali, da so plače evropskih poslancev in poslank zelo visoke, hkrati pa so poudarili, da je zelo velika tudi odgovornost. "Ne pritožujem se zaradi prenizke plače," je dejal Vajgl in dodal, da je bila ta plača z lizbonsko pogodbo določena za vse. Peterle je povedal, da sam nima težav z znižanjem poslanskih plač. Izenačenje plač med poslanci posameznih evropskih držav je bilo dobrodošlo, saj so estonski poslanci dobivali po 800 evrov, italijanski pa 10.000 evrov, je dodal. Dodal je, da se je v prvem mandatu vozil v Adriinem ekonomskem razredu, zdaj pa se vozi v prvem in s tem pomaga Adrii Airways zapolniti sedeže, ki bi drugače ostali prazni, saj mu to plača Evropski parlament, in zakaj ne bi s tem pomagal Adrii.

Erjavec namesto Ashtonove?
V sklopu zunanje politike EU-ja so kandidati razpravljali predvsem o Ukrajini, kjer naj bi po Vajglovem mnenju v EU-ju storili vse mogoče napake, začenši s pogojevanjem pridružitvenega sporazuma z izpustitvijo Julije Timošenko. Mencinger je prepričan, da si EU zaradi gospodarstva ne bo privoščil nič več kot le žuganja Rusiji, sam zato tudi nasprotuje sankcijam zoper Rusijo, Peterle pa je poudaril, da bi bila Ukrajina boljša, če bi bila bolj evropska. Pličanič meni, da bi moral EU izhajati iz izkušenj pri razpadu Jugoslavije in se pogovarjati z obema stranema, ne pa favorizirati enega. Konec oddaje je pripadel Karlu Erjavcu, saj ga Vajgl, Pličanič in Peterle vidijo na mestu zunanje ministrice EU-ja Catherine Ashton.