Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola bosta po pričakovanjih ostali na položaju. Foto: BoBo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola bosta po pričakovanjih ostali na položaju. Foto: BoBo

Po evropskih volitvah najmočnejša sila v Evropskem parlamentu ostaja desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sledita levosredinska S & D in liberalci (Renew). Te tri politične skupine so tudi ohranile večino v Evropskem parlamentu, zasedle bodo približno 400 od 720 sedežev.

Prvi pogovori med strankami oziroma političnimi skupinami so se že začeli, pri čemer so v EPP-ju napovedovali, da se bodo najprej pogovarjali s socialisti in liberalci. Generalni sekretar EPP-ja je obenem dejal, da si ne bodo prizadevali za formalni dogovor s skrajno desno politično skupino stranke Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki jo vodi italijanska premierka Giorgia Meloni.

V ponedeljek se bodo na prvih neformalnih pogovorih o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU-ju v Bruslju sešli še predsedniki vlad in držav članic, med njimi premier Robert Golob. Na neformalni večerji, ki jo bo gostil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, bodo sodelovali zgolj voditelji, pred tem pa se jim bosta pridružili tudi aktualni predsednici Evropske komisije Ursula von der Leyen in Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Del EPP-ja skoraj polovica voditeljev držav članic

Vse tri največje skupine so že določile voditelje, ki se bodo pogajali v njihovem imenu. Za EPP se bosta pogajala premierja Grčije in Poljske Kiriakos Micotakis in Donald Tusk, za S & D španski premier Pedro Sanchez in nemški kancler Olaf Scholz, za Renew pa estonska premierka Kaja Kallas in odhajajoči belgijski premier Alexander De Croo.

V najmočnejšem položaju je po zmagi na volitvah EPP, ki ima tudi največ premierjev oziroma predsednikov držav. Iz te stranke jih prihaja kar 13 od 27, pet, med njimi premier Golob, jih pripada liberalcem, štirje pa socialistom. Premierja Italije in Češke prihajata iz ECR-ja, voditelji Madžarske, Slovaške in Litve pa ne pripadajo nobeni politični družini.

Voditelji bodo izbirali predsednika Evropske komisije, predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika Unije za zunanjo in varnostno politiko, del povolilne kadrovske sestavljanke pa je še položaj predsednika Evropskega parlamenta, ki ga volijo evropski poslanci. Položaje si politične družine običajno razdelijo med seboj, pri čemer pa skušajo zagotoviti tudi spolno in geografsko uravnoteženost.

Von der Leyen in Metsola naj bi ostali na položajih

Potem ko so izidi volitev pokazali precej jasno razmerje moči, se že nakazuje mogoč dogovor, pri čemer pa kakšno presenečenje ni povsem izključeno. Tako Scholz kot francoski predsednik Emmanuel Macron sta v zadnjih dneh že izrazila prepričanje, da bo dogovor dosežen hitro, po mnenju Scholza tudi glede von der Leyen.

Sorodna novica EPP vabi k sodelovanju socialiste, liberalce in zelene, ne pa tudi skrajno desnega ECR-ja

Predsedniška položaja v komisiji in parlamentu bosta najverjetneje pripadla EPP-ju, ti dve instituciji naj bi še naprej vodili von der Leyen in Metsola. Von der Leyen v Evropskem svetu, ki predsednika komisije predlaga v imenovanje Evropskemu parlamentu, potrebuje podporo kvalificirane večine. To pomeni najmanj 15 držav članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU-ja. V primeru potrditve v Evropskem svetu, ki bo mogoča šele na formalnem zasedanju 27. in 28. junija, bo morala nato še skozi sito v parlamentu, kjer bo potrebovala glasove 361 poslancev.

Predsednika Evropskega sveta medtem s kvalificirano večino za mandat dveh let in pol volijo voditelji članic. Trenutno ta položaj zaseda belgijski liberalec Michel, zdaj pa si zanj prizadevajo socialisti. Kot kandidata poudarjajo nekdanjega portugalskega premierja Antonia Costo, ki je s premierskega položaja odstopil zaradi sumov korupcije. Kot možna kandidatka se je sicer pred volitvami omenjala še danska premierka Mette Frederiksen.

Položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika – trenutno je to španski socialist Josep Borrell – pa naj bi medtem tokrat pripadel liberalcem. Med kandidati se najpogosteje omenja estonska premierka Kallas. Zunanjepolitičnega predstavnika sicer s kvalificirano večino imenuje Evropski svet, ker zaseda tudi podpredsedniški položaj v Evropski komisiji, pa ga mora skupaj s celotnim kolegijem komisarjev potrditi tudi parlament.

Ustanovno zasedanje parlamenta bo sredi julija

Pestro povolilno dogajanje se bo v prihodnjem tednu nadaljevalo tudi v Evropskem parlamentu. Za torek je namreč predvideno ustanovno srečanje največje politične skupine EPP. Zeleni so ga imeli že ta teden, naj bi pa v sredo izvolili novo vodstvo. Večina drugih političnih skupin se bo na ustanovnih sejah sešla 25. oziroma 26. junija.

V dneh zatem bo sledilo formalno zasedanje Evropskega sveta, na katerem bi lahko uradno potrdili dogovor o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU-ja. Če se bo to tudi dejansko zgodilo, bi lahko nato Evropski parlament o predsedniku oz. predsednici Evropske komisije odločal že na svojem ustanovnem zasedanju, ki bo potekalo od 16. do 19. julija. Na tem bodo sicer poslanci izvolili svojega predsednika in 14 podpredsednikov. Naslednje plenarno zasedanje je nato predvideno šele septembra.