Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

V tokratni Tarči so gostje analizirali izide volitev: kdo je večji in kdo malo manjši zmagovalec volitev?

"Se je tudi Slovenija zasukala v desno? Je drugo mesto za stranko, ki je v dveh letih izgubila 260 tisoč volivcev, lahko uspeh? Je poraz lahko utrditev položaja? Koalicijska stranka Levica je skupaj zbrala toliko glasov kot Zala Tomašič iz SDS-a sama. Zakaj ljubljanski župan Zoran Janković ni mogel pomagati Svobodi do tretjega poslanskega mandata? Je Matej Tonin lahko še vodja NSi-ja, če je kot predsednik stranke in prvi na listi prejel pol manj glasov kot prvi na listi SLS-a, Peter Gregorčič? So lahko zadovoljni v SD-ju, kjer so od zadnjih evropskih volitev – kljub tokratni bistveno višji udeležbi – izgubili skoraj 40 tisoč volivcev? Posledic za slabe izide do zdaj ni prevzel nihče, z novimi položaji pa so bili nagrajeni nekateri kandidati, ki niso bili izvoljeni," je v uvodu povedala voditeljica Erika Žnidaršič.

Gostje tokratne Tarče so bili: Asta Vrečko (Levica), Matej Tonin (NSi), Matjaž Nemec (SD), Matej Arčon (Svoboda), Romana Tomc (SDS).

Dnevi po volitvah ...

Dnevi po volilni nedelji, nič drugače kot dni pred tem, v deževnem vremenu se pred ljubljansko upravno enoto vije vrsta, naprej se pomika le počasi, je prispevek začela novinarka Tarče Vanja Gligorović.

Gre za stavko zaposlenih na upravnih enotah. "Enkrat sem čakal dve uri in potem so ravno zaprli," je povedal eden od čakajočih.

"Nestrpnost je vmes med nami, ampak se mi zdi, smo se ravno prej hecali, da nas bo povezala ta stavka. Mogoče bomo še mi naredili en stavkovni odbor in šli pred vlado, kaj povedat," je povedal drugi.

Zaposleni stavkajo že več mesecev, zaradi neodzivnosti politike jo vedno bolj stopnjujejo. "Ta aroganca, ta odnos, recimo, jeza ljudi, tako se vlada obnaša do zaposlenih na upravnih enotah. Dejansko v enem letu se ni zadeva premaknila z mrtve točke," je za Tarčo komentiral Midhad Veladžić, zaposlen na UE Ljubljana.

Zdravstvo ima najdaljšo stavko v zgodovini, ki je po neuspelih pogovorih in mediacijah, obračunavanjih v javnosti, še ni videti konca. "To je katastrofa. Zdaj rajši trpim bolečine, kot pa da grem k zdravniku," je povedal občan pred ZD-jem Metelkova.

"Odgovorna je vlada, definitivno. Zdravniki naj stavkajo, ampak čeprav imajo uradno stavko, ne stavkajo. Ravnokar odhajam od zdravnika," je za Tarčo povedala druga mimoidoča.

Zdaj se je vlada reševanja stavke zaposlenih na upravnih enotah lotila z razrešitvijo načelnice ljubljanske upravne enote Andreje Erjavec. Minister Franc Props je načelnico razrešil takoj po volitvah in torej po tem, ko so uradniki upravnih enot končali svoje delo pri volitvah in referendumih.

Golob: Filma, da bi se jaz umaknil, Janša ne bo videl

"Takega poraza tranzicijska levica v Sloveniji še nikoli ni doživela," je po volitvah izide komentiral Janez Janša, predsednik SDS-a.

"Leva sredina je danes dobila procentualno več glasov kot desna," pa je bil mnenja Robert Golob, predsednik Svobode.

"Gre za sporočilo slovenskega volilnega telesa aktualni vladni koaliciji, naj naredi podoben premislek, kot ga je naredil francoski predsednik," je še dejal Janša.

"Enkrat sem že govoril, da tega filma, da se bom jaz umaknil, Janša ne bo videl," se je odzval Golob.

Kakšno je sporočilo evropskih volitev? Foto: Shutterstock
Kakšno je sporočilo evropskih volitev? Foto: Shutterstock

Lesjak: Račun Svobodi je bil kar visok

"Volivci so pač izstavili račun Gibanju Svoboda. In ta račun je bil kar visok, zato ker če izid te stranke primerjamo z izidom pred dvema letoma, je razlika približno 12 odstotnih točk, to je ogromno. In če izid te stranke, kar morebiti še bolj metodološko korektno, primerjamo z izidom LMŠ-ja iz leta 2019, ki je bil predhodnik Svobode, pa lahko ugotovimo, da je izid stranke enak," je izide komentiral Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik.

"Robert Golob je v času, ko je premagoval Janšo z velikim konsenzom ljudstva, posesal vse male stranke in jih unovčil za poraz Janše. Tokrat je težek samo še polovico Janeza Janše, pri čemer je za evropske volitve v Svobodi zmagal LMŠ. /…/ Nad tem bi se lahko zamislil," pa je pokomentiral Janez Markeš, kolumnist časopisa Delo.

Napovedi anket tik pred zdajci, da naj bi Svoboda dobila tri mandate, se niso uresničile. "Obstajajo zelo različne špekulacije, zakaj je prišlo zadnji dan pred volitvami do objave tega tretjega mandata za Svobodo. To je bilo zelo nenavadno in zelo čudno. Ta zadeva ni, kar se mene tiče, povsem čista," je povedal Dejan Verčič, raziskovalec odnosov z javnostmi.

"Koalicija je doživela poraz," je po volitvah povedal predsednik SD-ja Matjaž Han.

"Mi je odleglo, glejte, jaz sem v to bitko dal vse," je po izvolitvi v Bruselj priznal Matej Tonin, predsednik NSi-ja.

"Gotovo je izid volitev tudi izid taktičnega glasovanja," pa je menila Asta Vrečko, koordinatorica Levice.

Slab izid Levice

Levica je skupaj prejela približno toliko glasov kot sama Zala Tomašič, izvoljena kandidatka SDS-a. Nosilko liste Levice Natašo Sukič in tudi nekdanjega koordinatorja Luko Mesca pa je denimo s preferenčnimi glasovi prehitel SDS-ov Franc Kangler.

"30.000 glasov za kampanjo, v katero je šlo 100.000 evrov, je poraz. /…/ Nima smisla tiščati glave v pesek, razlagati o 'stabilni podpori', pleteničiti o fantomskem taktičnem glasovanju in se tolažiti z odstotki. /…/ 3,3 evra na glas je z naskokom najdražji volilni izid," je bil v objavi na družbenem omrežju Facebook kritičen poslanec Levice Miha Kordiš.

"Levica se ne more premakniti naprej, ne more se odlepiti od štirih do petih odstotkov, moje mnenje je tudi, da je imela precej nespretno kampanjo. Šli so v kontekst EU-volitev, ki so bile nesporno zaznamovane z migracijami, z nekim sloganom Varnost, ki so si ga zase rezervirale desne stranke in je povzročil veliko nesporazuma," je komentiral Lesjak z Večera.

SD priznal poraz koalicije

Socialni demokrati so izgubili enega poslanca in 40.000 glasov ter so bili edini, ki so priznali poraz koalicije. "SD se je od svoje afere, kjer je s svojim nevpletanjem pomagal tudi Golob, pri tem je nekoliko užival, to se je videlo, zradiral do take točke, da bo potreboval veliko let, da se pobere," je povedal kolumnist Markeš in dodal, da je "zvezda, ki izhaja iz SD-ja, Prebilič, ne stranka Vesna, Prebilič osebno".

Je Prebilič novi Igor Šoltes?

Je Vladimir Prebilič nov obraz ali novi Igor Šoltes, ki je s svojo zeleno stranko uspel zgolj za evropski mandat? Prebilič je sicer politično kariero začel že pred več kot dvema desetletjema pod okriljem Socialnih demokratov.

"Če se ozremo na Šoltesa, na njegovo zeleno agendo, ki je bila njegova karierna zgodba, pri Prebiliču verjetno ne bo dosti drugače. Čeprav ima on zadosti političnega preživetja, da se lahko transformira še enkrat, dvakrat ali trikrat," je bil neposreden Markeš.

Zdrahe na desni in Gregorčič kot "eksponent SDS-a"

Matej Tonin je kot predsednik stranke in nosilec liste Nove Slovenije dosegel dokaj slab izid. Nabral je vsega skupaj 16.500 glasov, pol manj kot Peter Gregorčič z liste SLS-a in tudi bistveno manj od Matjaža Nemca.

Izide in "desne zdrahe" je komentiral Janez Pogorelec, član izvršilnega odbora NSi-ja. "Gregorčič, ki je, o tem naj nihče ne dvomi, eksponent SDS-a v SLS-u, je naredil dober izid, a tudi stal desno sredino enega mandata in dvotretjinske zmage na teh volitvah, kar je previsoka cena za desne zdrahe!" je zapisal na Facebooku.

Posledic zaradi slabih izidov ne bomo videli, so pa tu nagrade za nekatere zaslužne kandidate.

Kadrovski premiki

Jure Leben, ki je na listo Svobode vskočil po odhodu Klemna Grošlja in Aleksandra Merla, odhaja v kabinet predsednika vlade. Milan Brglez se poslavlja iz Bruslja in prihaja na mesto državnega sekretarja ministrstva za pravosodje, ki ga vodi strankarska kolegica Andreja Katič.

Sprostilo se bo tudi mesto obrambnega ministra. Vprašanje je, ali ga bo zasedel kateri od dozdajšnjih državnih sekretarjev na ministrstvu – na primer Damir Črnčec ali pa Rudi Medved, je Gligorović sklenila prispevek.


Številne obljube in referendumi. Kaj bo uresničeno?

Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Sorodna novica Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.

Števec nalog, ki si jih je – tako ali drugače – zadala vlada, se vztrajno vrti navzgor. Že pred volitvami je dajala privlačne obljube, nova pričakovanja so pri volivcih ustvarili tudi referendumi, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.

Matjaž Han, predsednik SD-ja, torej stranke, ki je edina v koaliciji imela pomisleke o posvetovalnih referendumih, je po objavi izidov dejal naslednje: "Zdaj pa moramo na neki način uveljaviti voljo ljudi. Odgovornost je na politiki. Ne da bomo dali zdaj ta referendumska vprašanja v predal in pozabili na to, kje so nam ljudje dali jasen signal." Izjavo je bilo slišati predvsem kot opozorilo predsedniku vlade.

Sorodna novica Volivci podprli vsa štiri referendumska vprašanja, nekateri zakonski predlogi že pripravljeni

Na poti uresničevanja referendumske volje stoji veliko ovir, je ocenil odličen poznavalec parlamentarnih postopkov, politolog Miro Haček. Predvsem: za uveljavitev preferenčnega glasu je v parlamentu potreba dvotretjinska večina, ki je koalicija nima. "Ta referendum bo najbrž doživel podobno usodo, kot jo je doživel referendum o pokrajinah, ki je tudi čudovito uspel," pravi Haček. Nadalje: za novi zakon o evtanaziji je že napovedana presoja na ustavnem sodišču. "Če bo to prestal, bomo najbrž šli na ponovni, resni, zakonodajni referendum. Zadeva je vsaj znotraj tega mandata neuresničljiva."

Kaj pa konoplja? Zakon za pridelavo konoplje v medicinske namene je že pripravljen, a širša javnost morebitnih sprememb na tem področju zares ne bo čutila. Pri osebni rabi konoplje je treba definirati vse. Vlada nima zakonskega predloga, tudi vprašanje na referendumu je bilo zastavljeno precej ohlapno. "Kakšna bo ta osebna raba, bo to ena ali sto sadik? Razlika je le ogromna. In kakor hitro se bo vlada dotaknila teh konkretnosti, bomo prišli do naslednje težave, ker se bo našla neka poklicna skupina, politična stranka, nevladna organizacija ali pa kdo tretji, ki pa bo proti tej ali oni rešitvi," je ocenil Haček.

Zagovorniki legalizacije so jasni. "Zagotovo pričakujemo, da se bo to področje začelo urejati. To je formalno izkazana volja Slovenk in Slovencev o želji po modernizaciji zakonodaje na področju konoplje," je dejal Matej Svetina, predstavnik organizacije Marihuana marš.

"Ti volivci najbrž ne bodo srečni, ko bodo čez šest ali pa 12 mesecev videli, da je nič ali pa zelo malo uresničenega," stališče komentira Haček.

Svoboda navzgor, SD in Levica navzdol

Sorodna novica Slovenija je priznala državo Palestino

Podpora vladi in največji vladni stranki je bila decembra lani na najnižji točki od nastopa mandata. Gibanje Svoboda je nato – po težavah SD-ja – v prvih letošnjih mesecih pridobilo nekaj točk. V finišu pred evropskimi volitvami pa je največja vladna stranka politično spretno, z referendumi, všečnimi obljubami in predvsem s priznanjem Palestine, uresničenim nekaj dni pred odhodom na volišča, mobilizirala svoj volilni potencial.

"Izkoristili so, kar so lahko, uporabili orodja, ki so jih lahko, in iztisnili maksimum, ampak tudi žal na račun koalicijskih partneric, ki sta sodelovali pri tem postopku, nista pa imeli pravzaprav nič od tega," pravi politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede.

Politični manevri z referendumi na dan volitev v tem mandatu najbrž ne bodo več prijeli. Na prihodnjih državnozborskih volitvah bodo volivci vlado in predvsem največjo vladno stranko gotovo tehtali po opravljenem delu.

Sorodna novica Vlada bo za gradnjo stanovanj iz proračuna zagotovila milijardo evrov

Veliko obljub v kratkem času

Vlada je pred volitvami pompozno napovedala milijardo evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Od tega si je največ naklonjenosti zagotovo obetala Levica, a je na koncu ostala brez evropskega poslanca. Od kod denar za to? Predsednik vlade je zatrdil, da bo do sto milijonov letno za stanovanja prišlo iz proračuna. To je sporočil na tiskovni konferenci, kjer je tri dni pred volitvami napovedal še nakup namenskih reševalnih helikopterjev. A za zdaj je vlada potrdila le izhodišča za zakon o stanovanjski gradnji. Po dveh letih nejasnosti glede reševanja pereče stanovanjske krize je velik del zainteresirane javnosti do vladnih obljub nezaupljiv.

Sorodna novica Golob: Slovenija bo dobila floto za helikoptersko nujno pomoč

"Zadeva 100 milijonov letno je bila dana v medije. Žal mi tega osnutka zakona nismo videli, prav tako pa zadeva ni bila obravnavana na stanovanjskem svetu. Najbolj nas skrbi beseda 'do', ker niti ne vemo, ali bo res teh 100 milijonov evrov letno realiziranih," je komentirala Ines Korošec z Mladinskega sveta Slovenije, kjer v primeru odsotnosti konkretnih korakov in zavez napovedujejo zaostrovanje retorike. Z besedami Ines Korošec: "Poudariti moram, da mladi vedno manj verjamemo v politiko in se bomo kmalu začeli angažirati na neke druge načine."

Sorodna novica Davčni ukrepi naj bi spodbujali prihod visokokvalificiranih kadrov. Spremembe tudi za "normirance".

V predvolilnem času je s svežnjem davčnih ukrepov, s prvim delom davčne reforme, postregel še finančni minister Klemen Boštjančič. Od obdavčitve sladkih pijač do davčnih spodbud za zagonska podjetja in odpustkov za kmete. Gre za vrsto manjših popravkov. Ministrov osnovni cilj pa je povečati konkurenčnost gospodarstva. Vendar prav iz gospodarstva prihaja na predloge davčnih sprememb največ kritik. "Predvsem smo pričakovali, da se bodo prednostno obravnavala ključna vprašanja v gospodarstvu, torej razbremenitve, seveda najprej pri plačah zaposlenih, da bi s tem seveda zvišali neto izplačila. Pričakovanja so bila precej višja," je povedal Blaž Cvar z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).

Sorodna novica Vojaški in policijski sindikati napovedujejo stavko ter protest. Ministrstvo: Rešitev so pogajanja.

Vlado čaka naporen drugi polčas mandata. Obljub je veliko, sprotnih težav prav tako. Stavkajo upravne enote, zdravniki, vlada je sredi napornih pogajanj s sindikati javnega sektorja. S tem se spisek težav ne konča. "Počasi bomo prišli na prvo obletnico teh nesrečnih poplav in sem prepričan, da ko bomo na tej obletnici, bo to še toliko izrazitejša težava, če se stvari počasi ne bodo začele zapirati," sklene politolog Haček.

Drugi polčas