Minister Klemen Boštjančič je na začetku novinarske konference spomnil, da je minilo leto dni od napovedi davčne reforme. Poudaril je, da tokrat ne predstavlja reforme, temveč davčne spremembe, ki jih prinaša prvi sveženj ukrepov, medtem ko naj bi bila reforma niz takšnih svežnjev. V predstavljenem prvem svežnju so po besedah ministra upoštevali obe posvetovalni telesi, torej tako delovno skupino kot strateški svet za davke, v katerega so med drugim vključeni predstavniki sindikatov in gospodarstvenikov. Končne predloge pa je oblikovalo ministrstvo za finance. Boštjančič je v nadaljevanju predstavil tri ključne ukrepe prvega svežnja.

Prvi predlog predvideva ugodnejšo davčno obravnavo za privabljanje novih kadrov iz tujine, naj gre za tujce ali Slovence, ki trenutno delajo v tujini. Osnovna predlagana rešitev je, da se za mlajše od 40 let starosti, ki so vsaj pet let davčni nerezidenti Slovenije in katerih plača presega dvakratnik povprečne bruto plače v državi, uvede rešitev, po kateri se jim od davčne obveznosti odšteje sedem odstotkov letne bruto plače z vsemi nadomestili. S tem želijo v Slovenijo po ministrovih besedah privabiti tako tujce kot Slovence. "Z ugodnejšo davčno obravnavo želimo zavezancem olajšati prehod v novo življenjsko okolje, ki prinaša višje začetne življenjske stroške. Hkrati želimo v domovino spet privabiti tiste Slovence, ki so zaradi različnih okoliščin prekinili rezidentske vezi s Slovenijo," je poudaril.

Natančnih učinkov predlaganega ukrepa na ministrstvu ne morejo oceniti, saj ne vedo, koliko ljudi se bo v shemo vključilo. A učinki v vsakem primeru ne bodo negativni za javne finance, saj gre za rešitev, namenjeno ustvarjanju novih zaposlitev. Če bi se npr. v shemo vključili 1000 tovrstnih visoko usposobljenih zaposlenih, je groba ocena pozitivnih fiskalnih učinkov po ministrovih besedah okoli 20 milijonov evrov.

Glede očitkov v javnosti, da bi lahko bil ukrep ustavno sporen, je državna sekretarka na ministrstvu Katja Božič povedala, da je možen odstop od načela enakosti obravnave pred zakonom, če gre za naslavljanje upravičenega specifičnega cilja. V tem primeru je to omejenost domačega kadrovskega bazena. Na ministrstvu menijo, da bo imelo privabljanje teh kadrov poleg neposrednih pozitivnih posledic za nekatera podjetja tudi širše pozitivne učinke na gospodarstvo in družbo.

Razbremenitev za zagonska podjetja

Drugi predlagani ukrep se nanaša na zagonska oz. startup podjetja pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Namen je izboljšati poslovno okolje za ta segment gospodarstva, v prihodnje želijo nabor ukrepov še nadgrajevati.

Osnovna rešitev je, da se izvršitev davčne obveznosti prelaga na trenutek prodaje podjetja, pri nagrajevanju z opcijami za deleže v podjetjih pa bi veljalo, da se dohodnino in davek na kapitalski dobiček plača ob odsvojitvi deleža. V primeru, da bi bila vrednost deleža ob prodaji nižja od tiste v opciji, bi se davek plačal od nižje vrednosti. Obenem pri se pri posamezniku, ki je bil na ta način nagrajen, pri prodaji deleža za namene dohodninske osnove upošteva petina vrednosti ustvarjenega dohodka.

Nižji stroški delodajalcev pri izplačilu nagrad v naravi

Tretji ukrep je poenostavitev sistema nagrajevanja zaposlenih z delnicami. Ta je trenutno zelo zapleten, zato je tovrstnega nagrajevanja malo. Po novem bi bil za delodajalca obračun davkov in prispevkov za ostale dohodke zaposlenega ločen od obračuna za nagrajevanje z delnicami. Delodajalec bi za tovrstne nagrade obračunal prispevke delodajalca, nagrajeni zaposleni pa prispevke delojemalca in dohodnino. Za nagrajenega bi veljala možnost 24-mesečnega obdobja plačila obveznosti.

Spremembe za samostojne podjetnike z normiranimi stroški

Na ministrstvu za finance bi posegli tudi v status normiranih samostojnih podjetnikov oz. t. i. normirancev. Po novem bo zgornja meja prihodkov za normirane s. p.-je 60.000 evrov, in ne več 100.000 evrov. Za popoldanske s. p.-je bo zgornja meja znižana z zdajšnjih 50.000 na 30.000 evrov prihodkov na leto.

Normirani stroški bi bili za polne normirance do meje 60.000 evrov priznani v višini 80 odstotkov, za popoldanske s. p. pa do 12.500 v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov.

Po pojasnilih ministrstva želijo s temi predlogi v večji meri zasledovati osnovni cilj sistema, to je administrativna razbremenitev manjših zavezancev, in odpraviti tveganja nelojalne konkurence klasičnim oblikam zaposlitve ter distorzij na trgu.

Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je predlagan dvig meje za vstop v sistem DDV-ja s 50.000 na 60.000 evrov, predlaga se tudi oblikovanje posebnih DDV-skupin, znotraj katerih bi bile posamezne transakcije izločene iz obdavčitve. Predlaga se širitev obdobja koriščenja olajšave za digitalno in zeleno z enega na pet let. Predlaga se tudi ohranitev ničelne bonitete za električna vozila za pet let, potem pa bi bila boniteta polovična glede na tisto za druga vozila. Sistem ničelnih bonitet bi se razširil tudi na električna in navadna kolesa.

Iz obdavčitve izvzete subvencije za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki

Ministrstvo obenem predlaga, da se iz dohodninske obdavčitve vnovič izvzamejo tudi subvencije za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, t. i. plačila OMD. Ta plačila je v dohodninsko obdavčitev sicer z zadnjimi davčnimi spremembami vključila sedanja vlada.

Obdavčitev sladkih pijač in nadgradnja avtomatov

Nabor ukrepov prinaša tudi predlog zvišanja obdavčitve za sladke ter energijske pijače, za katere bi se stopnja DDV dvignila z 9,5 odstotka na 22 odstotkov. Trošarine na pivo in žgane pijače pa bi se zvišale za sedem odstotkov. Po besedah Boštjančiča in državne sekretarke Božič so pri tem iskali ravnovesje med interesi javnega zdravja in gospodarstva, bi pa lahko v prihodnje sprejeli še dodatne ukrepe, saj se recimo za zdaj niso dotaknili sladke in mastne prehrane.

Za precej burne odzive v delu javnosti je poskrbel predlog, po katerem bi tudi avtomati za prodajo blaga, gre predvsem za pijačo in hrano, morali izdajati in potrjevati račune. Trenutno to zanje ne velja, velja pa za avtomate za storitve. V tem so nekateri prepoznali nelojalno konkurenco gostincem, na ministrstvu pa želijo na ta način preprečiti tudi zlorabe.

Glede očitkov o dragi in zahtevni nadgradnji avtomatov za prilagoditev novemu sistemu sta Boštjančič in Božič dejala, da bodo v javni obravnavi proučili pripombe in v primeru, da tehnično nadgradnja ne bo izvedljiva oz. bo ukrep ustvarjal druge nevšečnosti, tem argumentom prisluhnili.

Na finančnem ministrstvu računajo, da naj bi predstavljeni sveženj začel veljati s 1. januarjem 2025. Do konca leta pa naj bi bil predstavljen še drugi sveženj davčnih ukrepov, ki bo vključeval tudi obdavčitev premoženja in dodatne razbremenitve delodajalcev.

Minister ni želel napovedovati, ali bo šlo za ciljane spremembe ali splošne razbremenitve, zagotovil je le, da bodo na ministrstvu še naprej zagovarjali stališče, da morajo biti spremembe javnofinančno nevtralne, kar pomeni, da razbremenitve na enem področju pomenijo dodatno obremenitev na nekem drugem področju. Splošna razbremenitev plač brez kompenzacijskih ukrepov se mu medtem ne zdi verjetna brez razprave o tem, katere pravice bi potem krčili.

Gospodarstvo opozarja na nujnost zagotavljanja konkurenčnega okolja

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) poudarjajo, da so njihova pričakovanja glede davčnih sprememb velika. Nekatere predlagane spremembe, kot sta prenos neizkoriščenih olajšav za zeleni in digitalni prehod v naslednja davčna obdobja, pozdravljajo, do drugih so kritični.

Pričakujejo predvsem ukrepe v smeri razbremenitve gospodarstva, med drugim stroškov plač, v tem prvem svežnju pa je predvidena zgolj razbremenitev ozke skupine delavcev, ki so mlajši od 40 let, ustvarjajo visoko dodano vrednost in delajo v tujini. To olajšavo bi pričakovali tudi za vse druge delavce, ki delajo in ustvarjajo v Sloveniji, so navedli.

Določeni ukrepi v smeri razbremenitev so usmerjeni v zagonska oz. start up podjetja, v OZS-ju pa ob tem pogrešajo ukrepe za mala podjetja, "ki predstavljajo 99 odstotkov celotnega gospodarstva". "Glede na to, da je minister danes napovedal še drugi paket ukrepov, pričakujemo, da bodo ukrepi za mala podjetja torej v drugem paketu," so navedli.

Nekatere predloge pozdravili v Klubu slovenskih podjetnikov

Je pa nekatere predloge, ki se nanašajo na motivacijo zaposlenih, pozdravil podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) in predsednik podjetja Dewesoft Jure Knez, ki je dejal, da so delniške opcije in opcije za nakup deležev v tujini že dolga leta eden izmed stebrov motivacije najboljših kadrov.

"V Sloveniji se že zadnjih 10 let pogovarjamo o tem, da bi uredili področje motivacije. In ta nov predlog zakona urejuje odlog plačila davkov in prispevkov na čas, ko se delnica proda ali ko se delež proda. Mislim, da je to prvi korak v tej nujno potrebni smeri k ureditvi tega področja," je dejal v odzivu, ki ga je na omrežju X objavilo ministrstvo za finance. Knez je dodal, da bi podobna obravnava morala biti na voljo tudi ostalim podjetjem, saj si tovrstnega nagrajevanja zaposlenih ne želijo samo zagonska podjetja.

V OZS-ju medtem nasprotujejo dodatnim obremenitvam, npr. zvišanju trošarin na posamezne alkoholne in sladke pijače. Prav tako so proti izstavljanju računov na avtomatih, saj je to dodatna birokracija in v nasprotju z zahtevo obrtnikov po debirokratizaciji gospodarstva. "Želimo pa si, da bi znižana stopnja DDV-ja, kot je to v primeru avtomatov za kavo, veljala tudi za napitke v gostinskih obratih," so povedali.

V OZS-ju so ob tem zaskrbljeni nad napovedanimi dodatnimi administrativnimi bremeni, npr. obveznim posredovanjem evidenc DDV-ja.

V Trgovinski zbornici Slovenije so razočarani, ker prvi sveženj davčnih sprememb ne sledi njihovim pričakovanjem o debirokratizaciji, razbremenitvi gospodarstva iz naslova stroškov dela in zagotovitvi konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja.

Zbornico so še posebej negativno presenetile predvidene spremembe na področju prodajnih avtomatov. Avtomati za prodajo blaga namreč zdaj ne izdajajo računov, imajo pa zato vsa podjetja obveznost popisovanja začetnih in končnih zalog, pojasnjujejo v zbornici in dodajajo, da je takšna izjema skladna z zakonodajo EU-ja, zato je odločitev o nujnosti izstavljanja računov za blago po njihovem mnenju težko razumeti. "Vse pretekle naložbe trgovcev v nakup ustrezne opreme so po našem prepričanju na ta način tako rekoč vržene proč," so dodali.

Da gre pri predlogu davčnih sprememb zgolj za manjše kozmetične popravke, pa meni glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. "To je daleč od tega, kar smo pričakovali. Naš poudarek je bil predvsem na razbremenitvi plač zaposlenih, kar ti predlogi ne naslavljajo," je dejal. Spomnil je, da je zbornica predlagala tudi svojo mini davčno reformo, ki je na ministrstvu po njegovih besedah očitno niso upoštevali.

Kmetje pozdravljajo predviden izvzem kmetijskih zemljišč z omejeno dejavnostjo iz obdavčitve

Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) sta pozdravila neformalni predlog ministrstva za finance, da plačila OMD izvzame iz obdavčitve. Predsednik sindikata Anton Medved je poudaril, da je bila to ena bistvenih protestnih zahtev kmetov, zato verjame v nadaljnje usklajevanje glede drugih zahtev.

Izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) je deležnih dve tretjini slovenskih kmetij, ki kmetujejo v težkih razmerah, zato bi izvzem iz obdavčitve pripomogel k lažjemu kmetovanju, je na izjavi za medije v Ljubljani dejal Medved.

Kot je pojasnil predsednik KGZS-ja Roman Žveglič, so na ministrstvu za finance pri pripravi tega predloga sledili strokovnim argumentom, ki so jih predstavile kmetijske organizacije. "Plačila za težje pridelovalne pogoje veljajo za okoljska in podnebna plačila in se kot taka po evropski uredbi lahko izvzamejo iz obdavčitve," je dejal. Vlada je namreč lani sprejela novelo zakona o dohodnini, ki je prinesla 50-odstotno obdavčitev plačil OMD, zdaj pa je prisluhnila kmetom in predlaga, da bi bila omenjena plačila znova v celoti oproščena dohodnine.

Na težje pridelovalnih območjih je 45.000 kmetij, od tega okoli 10.000 mladih kmetov, je navedel Žveglič in dodal, da kakršno koli vštetje plačila OMD v dohodninsko osnovo ne bi vplivalo le na izračun dohodnine, temveč tudi na vse druge socialne prejemke (štipendije, malice ...), zato pozdravljajo namero ministrstva in vlade.

Glede nadaljnjih pogovorov z ministrstvom za finance pa je Žveglič poudaril, da bi bilo treba v razpravo vključiti tudi obdavčitve in višine pragov za dopolnilne dejavnosti. "Gre za drugi del naših predlogov in prepričan sem, da se bomo tudi o tem resno pogovorili," je dejal.

Plačila OMD morajo biti po evropski uredbi izplačana do 30. junija, če ne bo tako, državo čaka kazen Evropske komisije. Medved je ob tem poudaril, da je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zagotovila, da bodo do 20. junija odposlali vse odločbe in plačila do 30. junija tudi izplačali.