"Spremembe na vseh tehnoloških področjih, od implementacije nepredvidljivih obnovljivih virov energije v sistem do toplotnih črpalk in električne mobilnosti, prodirajo v (elektro)energetiko in rišejo obris sodobnega sveta. Da bi se družba resnično lahko povsem elektrificirala in postala nizkoogljična, pa bodo ključne okrepitve, nadgradnje, prilagoditve in modernizacije elektroenergetskega omrežja," je v sporočilu o desetletnih razvojnih načrtih zapisal sistemski operater prenosnega in distribucijskega omrežja Eles.

Razvojni načrt prenosnega sistema in razvojni načrt distribucijskega sistema, oba za obdobje 2025–2034, ki ju je že potrdila tudi Agencija za energijo, opredeljujeta razvoj elektroenergetskega omrežja v naslednjem desetletju.

Infrastruktura za večje sončne elektrarne

Za investicije v prenosno omrežje Eles načrtuje za 1,2 milijarde evrov vlaganj, s čimer po lastnih navedbah nadaljuje največji investicijski cikel od svoje ustanovitve. Posebna pozornost bo namenjena gradnji infrastrukture za priklop večjih sončnih elektrarn.

Največji del vlaganj je predviden za razdelilne transformatorske postaje (RTP), in sicer 484,3 milijona evrov. Eles med ključnimi projekti pri tem izpostavlja vgradnjo oz. zamenjavo sedmih velikih energetskih transformatorjev za regionalno napajanje, celovito obnovo 19 RTP-jev in gradnjo sedmih novih RTP-jev 110/20 kilovoltov (kV).

Dodatnih 386,8 milijona evrov je predvidenih za elektroenergetske vode na vseh treh visokonapetostnih ravneh, pri čemer bo predvidoma obnovljenih 610 kilometrov in postavljenih 145 kilometrov novih visokonapetostnih vodov. V načrtu sta tudi obnovitev obstoječih in vzpostavitev 167 kilometrov novih optičnih povezav.

Vpliv vse večjega dela razpršenih virov

Za distribucijsko omrežje pa je predvidenih za 3,95 milijarde evrov investicij. "Spremembe v rabi in proizvodnji električne energije predstavljajo še zlasti velik izziv za distribucijski omrežni sistem, saj ta v preteklosti ni bil načrtovan za takšen način in obseg rabe električne energije. Večanje deleža razpršenih virov občutno vpliva na napetostni profil v distribucijskih omrežjih, vse znatnejši vpliv se pričakuje tudi ob vse večjem številu toplotnih črpalk in električnih vozil," pravijo v Elesu.

Predvideno je, da se bo letni obseg investicij postopno povečeval, in sicer od 280,7 milijona evrov v letu 2025 do 438 milijonov evrov v letu 2034.

Največji del investicij je predviden za nizko- in srednjenapetostno omrežje, za 2,69 milijarde evrov. Načrtovane investicije v 110-kV objekte so ocenjene na 639,3 milijona evrov, investicije v sekundarno opremo pa na 310 milijonov evrov.

Po regijah

Elektro Ljubljana naj bi izvedel za 1,16 milijarde evrov investicij, Elektro Maribor za 1,11 milijarde evrov, Elektro Celje za 814 milijonov evrov, Elektro Gorenjska za 459 milijonov evrov in Elektro Primorska 403 milijone evrov.

Od kod denar

Med viri financiranja elektrodistribucijska podjetja načrtujejo velik delež nepovratnih evropskih sredstev (58 odstotkov), z zadolževanjem naj bi pokrila 22,5 odstotka potrebnih sredstev, amortizacija predstavlja 16 odstotkov potrebnih sredstev.

Kot pravijo v Elesu, bodo v obdobju 2023–2026 krili primanjkljaj omrežninskih prihodkov petih elektrodistribucijskih podjetij, za kar bodo namenili 287,9 milijona evrov. Od leta 2027 naprej pa bi bilo treba po njihovi oceni za doseganje investicijskih ciljev povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja za od 26,5 do 58,6 odstotka glede na osnovo v letu 2026.

Pri določanju prihodnje višine tarif za uporabo prenosnega omrežja pa bo medtem ključno, koliko prihodkov od dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti bo ustvarjenih. Osnovni scenarij predvideva 100,5 milijona evrov letnih prihodkov, kar pomeni, da bi se morale tarife povečati šele v letu 2034, so pojasnili.