Poslanec SDS-a Andrej Kosi je premierju Robertu Golobu v začetku marčevske seje postavil vprašanje v povezavi z odločitvijo vlade, da postavi azilna domova v Središču ob Dravi in na Obrežju. Kosi je dejal, da sta lokaciji neprimerni in da jim nasprotujejo tako vodstvi obeh občin kot njuno prebivalstvo. Zanimalo ga je, zakaj je bil sklep sprejet brez posvetovanja z lokalnima skupnostma in ali ga vlada namerava odpraviti.

Golob je znova poudaril, da vprašanje nezakonitih migracij pretresa celotno Evropo in se ne dogaja le v Sloveniji. Trenutno ljudje prihajajo predvsem iz Sirije in Afganistana, in nič ne kaže, da bi se ta "problem sam od sebe rešil pred slovensko mejo", je dejal in dodal: "Na vsakem Evropskem svetu se voditelji držav EU-ja pogovarjamo, da lahko le s koordinirano akcijo omilimo dotok nezakonitih migracij."

Golob je znova pojasnil, da je Slovenija geografsko na eni od ključnih migracijskih poti, na južni balkanski poti. Od 300.000 nezakonitih migrantov, ki so lani vstopili v EU, jih je našo državo prečkalo približno 60.000. "Vemo, da se bodo ti tokovi nadaljevali, saj se žarišča po svetu žal ne zmanjšujejo, tudi ta protest danes je dokaz, da se žarišča kvečjemu dodatno razplamtevajo," je Golob v odgovoru komentiral tudi protest podpornikov Palestine na začetku seje.

Slovenija se po Golobovih besedah zaveda svoje vloge v migracijskem koridorju, njena naloga pa je, da migracije čim manj vplivajo na lokalno prebivalstvo. Kot je pojasnil, je bil s tem namenom lani uveden nadzor meja s Hrvaško in Madžarsko. Poostrilo pa so tudi policijski nadzor v občini Brežice, saj je letos kar 82,4 odstotka vseh migrantov v Slovenijo vstopilo prav v tej občini.

"Lokaciji je predlagala policija"

Policija migrante prestreže takoj po prestopu meje, po Golobovih besedah pa v preteklosti ni bilo tako. Nato jih odvedejo na policijsko postajo v Brežicah, kjer opravijo sprejem in registracijo. Po vzpostavitvi centra na Obrežju prevoz migrantov na policijsko postajo v središče Brežic ne bi bil več potreben. "Izbira obeh lokacij je bila pogojena z dvema dejavnikoma, ki jih je predlagala policija." Prvo merilo policije je bila lokacija, predlagali so, da se center vzpostavi čim bližje točki, kjer prišleke prestrežejo. Drugo merilo pri izbiri lokacije pa je bilo državno lastništvo ozemlja, na katerem lahko razvija dodatne zmogljivosti.

Golob je ob tem dodal, da imamo štiri azilne domove, katerih zmogljivosti trenutno niso preobremenjene, a se položaj v poletnih mesecih, ko je migracije več, spremeni. "Takrat se obstoječi azilni domovi prenapolnijo, takrat pride do potrebe po začasnih, prehodnih nastanitvah. To je namen teh dveh lokacij, da smo pripravljeni, če bo treba," je pojasnil.

"To, kar danes potrebujemo, je, da na lokacijah, kjer jih prestrežemo, zato smo izbrali Obrežje, opravimo vse postopke, ki smo jih dolžni po mednarodni zakonodaji. Vmes je bil sprejet pakt o migracijah, ki korenito posega na to področje, tudi z vidika zavračanja na meji. Ta pakt bo slovenski policiji omogočil, da bo učinkovitejša pri vračanju migrantov iz tistih držav, kjer dejansko ni vojnega stanja. Danes ima policija, žal, po mednarodnih konvencijah zvezane roke in ne more razlikovati med migranti, ki se pojavijo na naši meji. To je stvar sodišč, postopki pri nas pa so žal dolgotrajni." Golob je ob tem dodal, da lahko samo EU spreminja mednarodna pravila, s paktom o migracijah pa naj bi se postopki bistveno skrajšali.

"Verjetno je prišlo tudi v naši skupini do šuma v komunikaciji in ljudje niso razumeli, kaj se pravzaprav tam ustanavlja oziroma pripravlja," je po poročanju STA-ja ob robu redne seje DZ-ja ocenila poslanka Svobode Tereza Novak. Tudi ona je zatrdila, da ne gre za stalno, temveč začasno nastanitev, ki bi jo potrebovali zgolj v primeru večjega števila migrantov, kot jih je možno nastaniti v že obstoječih azilnih domovih.

Golob proti pripravljalnicam: Stroka je enotna, da se otroci jezika najbolje učijo v stiku z vrstniki

Jožef Horvat iz stranke NSi je premierju zastavil vprašanje, kaj bo naredil za boljše znanje slovenščine v osnovnih šolah. Zanimalo ga je predvsem, kako se bo otrokom priseljencem, katerih materni jezik ni slovenščina, omogočilo enako izhodišče za uspeh. Kot je poudaril, je po prepričanju NSi-ja te otroke treba najprej dobro naučiti slovenščine, da bodo lažje spremljali tudi druge šolske predmete. Po Horvatovem mnenju trenutni način dela z otroki priseljenci ni ustrezen in zaradi nezadovoljivega znanja jezika vodi v diskriminacijo. Spomnil je, da je NSi že dvakrat vložil predlog spremembe zakona o osnovni šoli, s katerim bi uvedli enoletne pripravljalnice za otroke priseljence.

Golob je v odgovoru pojasnil, da je obiskovanje osnovne šole ustavna pravica in hkrati dolžnost vsakega otroka, ne glede na njegovo nacionalnost. Po njegovih besedah je v osnovnih šolah od vseh vpisanih 9 odstotkov učencev, ki niso bili rojeni v Sloveniji. Glede na potrebe po delovni sili iz tujine pa pričakuje, da bo odstotek drugje rojenih otrok še naraščal. "Ne moremo se slepiti, da trg delovne sile ne potrebuje novih delovnih migrantov," je dejal Golob in dodal: "Naša dolžnost je, da jim pomagamo pri integraciji." "Ker potrebujemo njihove pridne roke in njihovo pamet, da bo Slovenija rasla. Mi smo tisti, ki jih vabimo in mi moramo poskrbeti, da bodo čim bolj integrirani v družbo."

V odzivu na kritiko spremembe zakona o osnovni šoli, ki je bila nedavno sprejeta v DZ-ju, je Golob dejal, da je med novostmi tudi možnost organizacije dopolnilnega pouka slovenščine in sistematizacija novega delovnega mesta. Pri tem je odvisno od ravnatelja, ali najde učitelja in zagotovi, da se bo takšen pouk tudi izvajal. Golob je dejal, da se mu zdi ideja, po kateri bi učence, ki niso iz Slovenije, namesto da bi jih združili z vrstniki, dajali v posebne šole ter jim nato postavljali pogoje, da v primeru nezadostnega znanja slovenščine ne morejo nadaljevati osnovne šole, "diskriminatorna in žaljiva". Dodal je, da si je stroka enotna, da se učenci jezika najbolje naučijo v družbi in stiku z vrstniki.

Premier je še dodal, da mora stroka, ne politiki, odgovoriti na to, kaj lahko naredijo za boljše vključevanje učencev priseljencev v družbo. "Ti problemi bodo naraščali, potrebujemo tujo delovno silo in želimo si, da pridejo z družinami, da se lažje integrirajo," je dejal.

Poslance, ki imajo željo po sodelovanju na tem področju, je pozval, naj se vključijo v delovne skupine, v katerih bodo to vprašanje naslovili. K temu je povabil tudi ravnatelje osnovnih šol in ministrstvo za izobraževanje.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic je na redni seji ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda vprašala, kaj pomeni postopno vključevanje učencev priseljencev k pouku obveznih predmetov, kdo bo poučeval učence priseljence in kdaj bodo s tem seznanjeni ravnatelji.
Felda je dejal, da je natančna izvedba izobraževanja učencev priseljencev odvisna tudi od ravnateljev in tega, koliko je otrok v posameznem oddelku ali šoli. Poudaril je, da mora biti učitelj za delo s priseljenci ustrezno usposobljen, zato zavod za šolstvo načrtuje navodila o izvedbi. Dejal je, da na ministrstvu načrtujejo srečanja z ravnatelji osnovnih šol glede novosti noveliranega zakona o osnovni šoli.

DZ je 21. februarja sprejel vladni predlog novele zakona o osnovni šoli. S tem so uvedli postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Določili so postopno vključevanje učencev priseljencev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom

Protest z zahtevo po sankcijah proti Izraelu

Redno sejo DZ-ja so ob začetku prekinili vzkliki nekaj protestnikov s palestinskimi zastavami na balkonu velike dvorane. Nekaj minut po začetku seje so začeli vzklikati: "Sankcije zdaj!" Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je sejo za pet minut prekinila, varnostna služba pa je medtem protestnike odstranila.

Poslanka SDS-a Jelka Godec je v nadaljevanju redne seje, ki se je začela danes opoldne, predsednico DZ-ja vprašala, kdo je protestnike povabil na balkon velike dvorane in kako bodo zagotovili, da se to ne bo ponovilo. "Zadnjič ste dejali, da je za varnost poslancev poskrbljeno. Očitno ni," je dejala Jelka Godec.

Klakočar Zupančič je odgovorila, da so bili posamezniki, ki so protestirali, napovedani kot posamezniki, ki bodo spremljali sejo. "Seje imamo odprte, lahko jih spremlja kdor koli na balkonu, pri tem pa mora spoštovati hišni red," je pojasnila.

Golob zatrdil, da se sporni primeri sproti razčiščujejo

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade naštel vrsto po njegovih besedah spornih praks, od podražitev infrastrukturnih projektov in preplačanih stavb do nakupa računalnikov, ki ležijo v skladišču, zaposlovanja družinskih članov na položaje v državi in njenih podjetjih ter plačevanja samooklicanih spletnih vplivnežev.

"Zanima me, kdaj bo vlada uresničila v parlamentu sprejete sklepe glede boja proti korupciji. Kdaj boste nehali spodbujati korupcijo in ali so organi pregona že našli osebo, ki naj bi v vašem imenu odprla bančni račun v Romuniji," je vprašal Goloba.

Premier mu je odvrnil, da je naštel ogromno laži, hkrati pa ugotovil, da gre za prakse iz časa prejšnje vlade. "Če se je kdaj vse to dogajalo, o čemer govorite, se je dogajalo pri vas in o vaših koruptivnih dejanjih niste želeli nikoli odgovarjati," je dejal.

Omenil je primer nakupa stavbe za sodišča na Litijski cesti v Ljubljani. Verjetno gre za korupcijo, je soglašal. Ta primer se po njegovih besedah razčiščuje od prvega dne in razčistiti ga nameravajo do konca, kajti želijo pokazati, da korupcije ne dopuščajo, tudi če se dogaja pod to vlado.

"V tem se razlikujemo od vas, ... ko pride do neprimernih praks, jih razčistimo, tudi v javnosti, tudi v parlamentu," je Golob dejal opozicijskemu poslancu. Dodal je, da so bili v primer vpleteni tako vidni pripadniki stranke SDS kot tudi nekateri pripadniki stranke SD, ki so vmes odstopili.

"Glede korupcije povem že vnaprej – ta vlada bo naredila vse, da takrat, ko bo prišlo do kakršnega koli odklona, pa četudi pod to vlado, bomo to raziskali in bodo organi ustrezno ukrepali," je še zagotovil. Dodal je, da je bilo podobnih dejanj v letih 2020 in 2021 toliko, da mu jih ne bi uspelo našteti. Zato morda res velja načelo, da naj vsak najprej pomete pred svojim pragom in se potem vpraša, o čem govori, je dejal.

Glede računa v eni od romunskih bank pa je spomnil, da je na to vprašanje odgovarjal že večkrat. Prijava na romunsko tožilstvo je bila podana že pred časom, je dejal in dodal, da na izsledke še čaka. Opozoril je, da na tamkajšnje postopke ne more vplivati, kot mogoče pojasnilo, da primer še ni rešen, pa ponudil, da je romunsko tožilstvo malo bolj počasno ali pa se mu primer ne zdi pomemben.

Golob: Pozornost usmerjena na umiritev rasti cen storitev

Golob je na vprašanje poslanca SD-ja Janija Prednika, kako namerava vlada ukrepati zoper draginjo, za katero sicer ni kriva, a jo državljani še vedno občutijo, odvrnil, da je bila inflacija visoka junija 2022 ob prevzemu mandata te vlade, vendar se je do februarja letos umirila na 3,4 odstotka.

Dobra novica pri tem je, da je bila rast cen hrane, ki je bila lani zelo visoka, februarja letos le še enoodstotna. Tudi cene energentov že nekaj časa ne poganjajo več inflacije, ampak jo v tem trenutku znižujejo, je dodal.
Se pa cene zvišujejo na dveh drugih področjih, in sicer na področju najemnin in pri zdravstvenih storitvah.

Glede prvega problema si premier veliko obeta od gospodarskega ministrstva, kjer pripravljajo ukrepe za regulacijo najemniškega trga, glede drugega pa vidi samo eno mogočo pot, to je krepitev javnega zdravstva.

"S tem, ko bomo krepili javno zdravstvo in omogočili ljudem, da jim bo dostopno, bodo najranljivejši manj občutljivi na dvig cen zdravstvenih storitev, do katerega prihaja v samoplačniški dejavnosti," je dejal.

Davčna reforma sama nima neposrednega vpliva na spopad z draginjo, pa je Predniku odgovoril na vprašanje, v kateri fazi je priprava napovedane davčne reforme. Dodal je, da vlada od davčne reforme ni nikoli odstopila, in zatrdil, da ostaja pri načrtu njene uveljavitve 1. januarja 2025. Razprava o tem trenutno poteka v okviru sveta za davke, vzpostavljenem pod okriljem ministrstva za finance, in Golob pričakuje, da bo večina izhodišč za reformo predstavljena v prvi polovici leta.

Razprava o aromah v cigaretah in energetskem zakonu

Državni zbor ima na dnevnem redu seje, ki bo trajala do četrtka in se nato po velikonočnih praznikih nadaljevala še v torek, 2. aprila, predvideno obravnavo več zakonskih predlogov, tudi predlog o tem, da bi prepovedali vse arome v elektronskih cigaretah, razen tiste po tobaku, in tudi predloga NSi-ja za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu energetskega zakona.

Odločali bodo o imenovanju vrhovne državne tožilke in trenutne vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Katarine Bergant za generalno državno tožilko.

V četrtek interpelacija ministrice

V četrtek pa bodo obravnavali interpelacijo o delu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Za predlagatelje iz SDS-a je med drugim sporen nakup 13.000 računalnikov, šele na tej seji pa bodo obravnavali tudi zakonsko podlago za razdelitev teh računalnikov.