Kot je sporočila konferenca predsednikov Evropskega parlamenta, ki jo sestavljajo predsednik parlamenta in vodje političnih skupin, se bodo evropski poslanci in poslanke z vprašanjem vizumske liberalizacije za turške državljane ukvarjali šele po pisnem zagotovilu Evropske komisije, da je Turčija izpolnila vsa merila EU-ja. Parlament je odločitev sprejel na priporočilo parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine (libe).

Govorec Evropske komisije Alexander Winterstein je sicer pojasnil, da je komisija podala predlog, zdaj pa so na vrsti parlament in države članice, da o njem odločajo. Winterstein pri tem ni želel ugibati, kaj bo s predlogom, če ga parlament ne bo potrdil.

Številni evropski poslanci in poslanke so bili kritični do komisije, ki je prejšnji teden priporočila sprostitev vizumskega režima s Turčijo, čeprav Ankara še ni izpolnila vseh meril. Kot so poudarili člani odbora libe, Turčije ne bi smeli diskriminirati, a ji obenem tudi ne bi smeli gledati skozi prste.

Ena izmed zahtev je tako tudi sprememba turške protiteroristične zakonodaje, ki je zastavljena zelo ohlapno, nekateri pa so opozorili na izjave turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da Turčija te zakonodaje ne bo spreminjala.

Zaskrbljenost zaradi razmer v Turčiji
Člani parlamentarnega odbora so v ponedeljek tudi izrazili zaskrbljenost nad političnimi razmerami v državi zaradi napovedanega odstopa turškega premierja Ahmeta Davutogluja in groženj svobodi medijev in človekovim pravicam. Poslanci s Cipra so ob tem spet znova poudarili, da Turčija ne priznava njihove države.

72 zahtev za Turčijo
Evropska komisija je 4. maja priporočila odpravo vizumov, če bodo turške oblasti izpolnile preostala zahtevana merila v skladu z danimi zavezami iz marčevskega dogovora EU-Turčija, ki se nanaša predvsem na vračanje beguncev iz Grčije v Turčijo. Ankara mora izpolniti skupno 72 meril, po navedbah Bruslja pa jih je ostalo neizpolnjenih še pet.

Ta se med drugim nanašajo na boj proti korupciji, varovanje podatkov, sodelovanje z evropskimi pravosodnimi organi in spremembo protiteroristične zakonodaje. Gre tudi za biometrične potne liste in vprašanja, ki se nanašajo na človekove pravice.

Odprava vizumov za turške državljane je del dogovora med EU-jem in Turčijo, ki v zameno za zajezitev prihoda prebežnikov v Evropo predvideva pospešitev vizumske sprostitve za turške državljane do konca junija.

Ob vse bolj zaostreni Erdoganovi retoriki in napovedanem odstopu Davutogluja, ki je sodeloval pri sklenitvi za EU ključnega dogovora, se v Uniji vse bolj krepi strah pred propadom omenjenega dogovora. V medijih se tako že pojavljajo ugibanja o t. i. načrtu B.

Alternativa: Grški otoki kot sprejemni centri?
Voditelji nekaterih držav članic po poročanju nemškega časnika Bild razmišljajo o morebitnih alternativah. Med njimi naj bi bila tudi ta, da bi, če Turčija znova odpre meje za prebežnike, grške otoke spremenili v sprejemne centre za begunce.

Vse begunce bi na otokih registrirali, od tam pa bi jih nato vrnili v njihovo domovino. Finančna sredstva, predvidena za pomoč beguncem v Turčiji, bi v primeru propada dogovora z Ankaro namenili Grčiji.

V Evropski komisiji pa so danes zanikali obstoj kakršnih koli alternativ dogovoru s Turčijo. "Nimamo načrta B. Imamo načrt A in tega bomo izvajali," je na vprašanje novinarjev na kratko pojasnil Winterstein.