Ponosen sem nad doseženim, po drugi strani pa sem zaskrbljen nad problemom, ki mu že predolgo posvečamo premalo pozornosti. Gre za neučinkovito črpanje finančnih sredstev iz evropskih skladov. Na podlagi različnih ocen ugotavljam, da je t. i. absorpcijska sposobnost Slovenije neopravičljivo nizka. Po vstopu v EU nam ni uspelo poenostaviti administrativnih pogojev, vzpostaviti ustreznega institucionalnega okvira in omogočiti potrebnih spodbud za pripravo projektov za pridobitev sredstev iz kohezijskega in strukturnih skladov.

V tem smislu je skrb vzbujajoče razmerje med sredstvi, ki jih je Slovenija vplačala v proračun EU-ja, in tistimi, ki jih je uspela iz njega črpati. Slovenija naj bi v lanskem letu v proračun EU-ja vplačala nekaj več kot 49 milijard SIT, na svoj račun pa je prejela nekaj več kot 44 milijard SIT.

Miha Brejc, evropski poslanec skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (PPE-DE)
Slovenijo v EU-ju poznajo kot lepo in najbolj razvito novo državo članico. Nihče je ne vidi kot državo, kjer bi obstajale večje težave. V Evropskem parlamentu vedo, da smo bili zelo aktivni pri nastajanju evropske ustavne pogodbe in da smo jo že ratificirali. Kot priznanje našemu prizadevanju za utrditev evropske ideje šteje tudi dejstvo, da bo Slovenija prva od novih držav članic, ki bo sopredsedovala EU-ju.

K prepoznavnosti in večji vlogi Slovenije v EU-ju lahko veliko prispevamo tudi poslanci s svojim delovanjem v okviru odborov Evropskega parlamenta. Kadar se prijavljamo v odborih Evropskega parlamenta kot poročevalci političnih skupin ali odbora, lahko pomembno vplivamo na vsebino poročil, to pa je hkrati tudi priložnost za uveljavljanje interesov Slovenije.

Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (PPE-DE)
Slovenija je po letu dni članstva v EU-ju zagotovo bolj prepoznavna kot pred majem 2004. Ne gre spregledati dejstva, da je v Bruslju, Luksemburgu, Strasbourgu čedalje pogosteje slišati slovenski jezik. Naš glas se sliši. Da se upošteva, pa skrbimo tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu.

Menim, da nas imajo kolegi iz drugih držav za enakovredne in da imamo pri sprejemanju odločitev enakopraven položaj. Pri delu v odborih sodelujemo in si enakovredno delimo naloge in zadolžitve poslanci iz starih in novih držav članic. Verjetno nas čaka še veliko dela, da Slovenija ne bo več Slovaška, da bograč ne bo veljal za madžarski golaž in žlinkrofi za italijanske raviole. Potrebno bo še ogromno sodelovanja med poslanci, institucijami in predvsem s civilno družbo.