Konec tedna bo, kot kaže, minil v znamenju protestov in shodov po različnih koncih Evropske unije (EU). V nedeljo naj bi po več mestih potekal Marš za Evropo, na katerem želijo različne evropske politične skupine podpreti svoboščine, solidarnost in socialne pravice na evropskih tleh.

Pred vseevropskim maršem pa se je sredi tega tedna začel nekoliko drugačen protest, in sicer za svoboščine v virtualnem svetu. Natančneje za ohranitev svoboščin na medmrežju, kot smo jih poznali do zdaj. Vzrok je potrjevanje ali zavrnitev evropske direktive o avtorskih pravicah v digitalni dobi, ki se bo po predvidnem programu Evropskega parlamenta dogajalo prihodnji teden, 26. marca.

Sprejemanje nove evropske zakonodaje o avtorskih pravicah je, vsaj po tem, kar se je dogajalo v preteklih mesecih, eden izmed težjih zakonodajnih projektov, ki so se je lotile EU-institucije. Tako nasprotniki kot zagovorniki predlagane direktiveso se strinjali, da EU potrebuje novo zakonodajo na tem področju, saj je obstoječa že vrsto let zastarela. Sprejeta je bila malo po prelomu tisočletja pred več kot 17 leti. Od takrat pa so se močno spremenile razmere na medmrežju.

Sam potek sprejemanja avtorske direktive je bil precej pester, saj se je na trenutke zdelo, da bo v končno odločanje prepuščena novi garnituri Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Zdaj pa se zdi, da bo nova direktiva dobila zeleno luč še pred majskimi evropskimi volitvami.

Februarski preobrat

Odločilni preobrat se je zgodil na zadnjem usklajevanju med predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije in predstavnikov držav članic na začetku februarja.

Sprva je kazalo, da bo Nemčija nasprotovala parlamentarnemu predlogu direktive, saj je, kot je na svojem blogu glavna nasprotnica predloga nove direktive v Evropskem parlamentu, nemška poslanska Julija Reda (Pirat), sprva predlagala ohlapnejša pravila, da denimo 13. člen, ki naj bi uvedel nekakšne filtre za avtorske vsebine, ne bi veljal za podjetja, ki ustvarjajo promet, nižji od 20 milijonov evrov, in ne bi smel prizadejati škode novim, t. i. zagonskim podjetjem.

Toda na koncu se je Nemčija čez noč premislila in pri najbolj spornih predlaganih členih, 11. in 13. členu direktive, privolila v nekoliko popravljeno različico omenjenih členov, kot jih je predlagal Evropski parlament. Najbrž ima zasluge za to tudi glavni pogajalec Evropskega parlamenta pri sprejemanju Axel Voss, ki sicer prihaja iz največje nemške politične stranke CDU-ja.

Sporna 11. in 13. člen

Po zadnjem predlogu 11. člena naj bi novičarski spletni portali, kot sta npr. Google News ali Bing News, založnikom plačevali uporabo delov člankov. Dovoljene bi bile le t. i. hiperpovezave na članke ali zgolj kratki odlomki oz. naslovi.

Najbolj pa razburja zadnji predlog 13. člen direktive, ki obvezuje spletne platforme, da morajo po svojih najboljših močeh zagotoviti licence za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, in storiti vse, kar je v njihovi moči, da naložena vsebina ne krši avtorske pravice. Nemški kompromis, kot je poročal Euroactiv, pa je v člen dodal, da omenjena pravila "po najboljših možnih močeh" ne bi veljala za zagonska podjetja, ki so na trgu manj kot tri leta in imajo manj kot 10 milijonov prometa ter manj kot pet milijonov obiskovalcev mesečno.

Največji zagovorniki predloga direktive z nemškim poslancem Vossom ves čas trdijo, da želijo s 13. členim zgolj okrepiti možnosti imetnikov avtorskih pravic in založnikov novic, da se pogajajo o boljših dogovorih o plačilu za uporabo svojih del, objavljenih na spletnih platformah. Nikjer v direktivi pa po njihovi razlagi niso omenjeni filtri za cenzuriranje vsebin.

Toda nasprotniki predlagane rešitve ves čas opozarjajo, da ne obstajajo druge tehnične možnosti kot uvedba filtrov za prečesavanje vsebin. Ti pa naj bi bili tehnično pomanjkljivi in predragi, da bi se jih lahko privoščili manjši igralci na medmrežju.

Prav uvedba filtriranja vsebin, ki bi jo morali glede na podlagi zapovedi 13. člena predloga direktive uvesti spletni portali ali platforme, ki objavljajo vsebine, ki so morda avtorsko zaščitene, bi lahko privedla do prikrite cenzure.

Vsebine, ki bi jih sleherni uporabnik spleta morda želel naložiti na neko spletno platformo ali pa na socialno omrežje, bi bile lahko blokirane, ker naj bi ostajal sum kršitve avtorskih pravic. Na udaru naj bi bila, po mnenju kritikov predlaganega 13. člena, tudi denimo objava vsebin, kot so memi, gifi in parodije.

Zadovoljne avtorske organizacije

S predlogom direktive so sicer zadovoljni v številnih evropskih avtorskih organizacijah, predvsem tistih, ki skrbijo za kolektivne avtorske pravice. Več kot 230 evropskih organizacij, ki združujejo avtorje, besedilopisce, skladatelje, glasbenike ..., je pred dnevi pozvalo Evropski parlament, naj potrdi predlog direktive. Predvsem je zanje pomemben 13. člen direktive, ki bi jim omogočil, da bi največji spletni velikani z njimi podpisovali licenčne pogodbe in jim odrezale zajetnejši kos svojega denarnega kolača.

Na sprejetje direktive je v teh dneh tudi pozvala slovenska avtorska in založniška organizacija (Sazor) in med drugim navedla, da sprejetje direktive "po domače pomeni, da bodo po sprejetju direktive YouTube, Google, Facebook in druge veliki tehnološki velikani morali plačevati slehernemu, čigar dela bodo dostopna prek njih. To je revolucionarni dosežek v dobi interneta, ki končno izenačuje pravice vseh avtorjev v odnosu do svetovnih korporacij. Slovenci zdaj upravičeno pričakujemo, da bodo odslej tudi naši ustvarjalci prejemali pravično nadomestilo za svoja dela na svetovnem spletu."

Filtri bodo prizadeli medmrežje

Na drugi strani pa zagovorniki svoboščin na medmrežju kot del gospodarstva, ki je s svojim poslovanjem močno povezan z medmrežjem ali spletom, opozarja na posledice uvajanja dragih tehnologij, kot so filtri za preverjanje objavljenih vsebin, če morda ne kršijo avtorskih pravic. Hkrati pa bodo evropska podjetja tudi manj konkurenčna v primerjavi s tistimi, za katere določbe direktive ne bodo veljale.

Zagovorniki svoboščin na medmrežju, ki nasprotujejo uvedbam filtrov, so postavili svojevrsten rekord, saj jim je s spletno peticijo Ustavimo cenzorske stroje, rešimo medmrežje v nekaj več kot mesecu dni uspelo zbrati prek pet milijonov podpisov.

Nekateri nekomercialni spletni portali, kot je Wikipedia, pa so v četrtek protestno zatemnili svoje spletne strani (nemška in slovaška Wikipedia).

Protest v Ljubljani

V soboto bodo po evropskih mestih potekali tudi protesti proti cenzuri medmrežja po Evropi. Med drugim bo protest potekal tudi v soboto opoldne na Prešernovem trgu v Ljubljani v organizaciji Piratov.

"Dvoumnosti ni več. Direktiva bo razdejala internet, kot ga poznamo, če jo Evropski parlament sprejme v prihajajočem končnem glasovanju," so zapisali v pozivu na protest, na katerega so povabili tudi slovenske evropske poslance.

Toda ali bodo protesti in druge dejavnosti prepričale evropske poslance, da ne podprejo predloga avtorske direktive ali pa da vsaj iz nje izločijo sporna člena? Zdi se malo verjetno. Septembra lani je namreč predlog direktive, ki je bil namenjen za pogajanja z Evropsko komisijo in Evropskim svetom, podprlo 438 poslancev, 226 jih je bilo proti, 39 pa se je glasovanja vzdržalo.