Kot je na družbenem omrežju X sporočila tiskovna predstavnica Evropskega parlamenta Delphine Colard, so koordinatorji skupin na parlamentarnem odboru za zunanje zadeve (Afet) preložili odločanje o njeni kandidaturi. Tako se zdi vse bolj verjetno, da bodo evropski poslanci o vseh šestih kandidatih in kandidatkah za podpredsedniške položaje v prihodnji komisiji odločali v svežnju.

Kallas je na zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta kot glavni prednostni nalogi navedla vojno v Ukrajini in bližnjevzhodno žarišče. Zavzela se je tudi za krepitev evropske obrambe in tesno sodelovanje z ZDA.

"To ne bo lahkih pet let," je v uvodnem nagovoru v zunanjepolitičnem odboru (Afet) priznala nekdanja estonska premierka, ki so jo za visoko predstavnico EU-ja za zunanjo in varnostno politiko junija imenovali voditelji držav članic. Kot je pojasnila, v bližini Unije divjajo vojne, akterji, kot so Rusija, Kitajska in Iran, pa skušajo spremeniti svetovni red.

Zmaga Ukrajine v vojni z Rusijo je prioriteta, Evropska unija pa jo mora v njenem boju za odvrnitev ruske invazije podpirati, dokler bo treba, je poudarila Kallas, saj velja za ostro kritičarko Rusije. "Danes, jutri in tako dolgo, kot bo treba, s toliko vojaške, finančne in humanitarne pomoči, kot bo treba," je dodala.

Glede bližnjevzhodnega vojnega žarišča je poudarila potrebo po takojšnjem premirju in izpustitvi vseh talcev, treba pa se je osrediniti tudi na humanitarno podporo in biti zavezan rešitvi dveh držav. To je dobra podlaga za diplomatska prizadevanja za končanje spopadov, je prepričana.

"Problemi naših sosedov danes bodo naši problemi jutri," je še opozorila.

Kallas je dejala, da morajo prizadevanja EU-ja za širitev Unije do leta 2029, ko se bo iztekel njen mandat, dati jasne rezultate, povečanje članstva pa označila za geostrateško naložbo. Ob tem je napovedala, da bo v sodelovanju s komisarkama za širitev Marto Kos in Sredozemlje Dubravko Šuica krepila regionalno stabilnost in gospodarsko povezovanje.

Poudarila je še, da je svoboda gibanja eden izmed pomembnejših dosežkov Unije, zato je po njenem mnenju treba okrepiti zunanjo mejo. "Ne moremo biti brez meje zunaj in znotraj."
Poudarila je tudi, da se je Kitajska v zadnjih letih spremenila. "Naša odvisnost od Kitajske v pomembnih sektorjih je naša ranljiva točka," je priznala. Zavzela se je tudi za to, da bi
Kitajska plačala ceno svoje podpore Rusiji v vojni v Ukrajini.

"ZDA ostajajo najpomembnejša zaveznica"

Napovedala je še, da bo stopila v stik z administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, preden bo nastopil mandat. ZDA ostajajo naša najpomembnejša zaveznica, še naprej bomo tesno sodelovali z njimi, je dejala.

Tako v uvodni predstavitvi kot v odgovorih članom odbora se je odločno zavzela za krepitev evropske obrambe. "Ne moremo dovoliti, da Rusija, Iran in Severna Koreja proizvedejo več orožja kot evroatlantska skupnost," je dejala. Kritična je bila tudi do "bistveno premajhnih vlaganj v obrambo" v Uniji. "Težava z obrambo je, da je, ko jo potrebuješ, že prepozno za odločitve," je še menila.

"Hočemo vzdržen mir," pa je odgovorila na vprašanje, ali bo spravila ruskega in ukrajinskega predsednika za pogajalsko mizo. "Če bomo popustili agresorjem, bomo sporočili svetu, da se to obrestuje. Zato bomo podpirali Ukrajino, da se ne preda," je zatrdila in požela aplavz v dvorani.

Menila je tudi, da bi bilo treba zamrznjeno rusko premoženje uporabiti za obnovo Ukrajine.
Na vprašanja o njenem stališču do vojne v Gazi je dejala, da napadanje civilistov ali civilne infrastrukture po humanitarnem pravu ni dovoljeno. EU po njenih besedah dela vse, kar je v njeni moči, da bi to ustavili, vendar mora sodelovati z ZDA in zalivskimi državami, da bi dosegli rezultate na terenu.