Evropski parlament je glasoval o parlamentarnem predlogu nove direktive o zaščiti avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu, ki je povzročila precej razburjenja pri spletnih uporabnikih po vsem EU-ju in tudi širše. Odprto pismo na predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija je junija, denimo, naslovilo 70 uglednih strokovnjakov s področja medmrežja, med drugim stvarnik svetovnega spleta Tim Berners-Lee in ustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales, ter ga opozorilo na škodljivost sprejemanja predlagane evropske zakonodaje na področju avtorskih pravic. Nova direktiva pa bi na drugi strani osrečila največje evropske založnike in kolektivne organizacije, ki imajo pravico pobiranja nadomestil za uporabo avtorskih del.
Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je 20. junija s 14 glasovi za, 9 proti in dvema vzdržanima že potrdil predlog besedila nove direktive o zaščiti avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu. Le ta naj bi služil za nadaljna poganja s Svetom Evrope in Evropsko komisijo za dokočno uskladitev nove direktive.
Poslovnik parlamenta pa določa, da če vsaj deset odstotkov poslancev, to je 76, nasprotuje začetku pogajanj s Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor, potem se o začetku pogajanj opravi glasovanje na plenarnem zasedanju. Do roka, ki se je iztekel v torek opolnoči, je nasprotovanje izrazilo zadostno število poslancev, še piše na spletni strani Evropskega parlamenta, je poročal STA.
Predlog JURI so zato na tokratnem plenarnem zasedanju potrjevali evropski poslanci in zavrnili različico predloga, ki ga je sprejel odbor JURI. Zdaj naj bi se v parlamentu v prihodnje odprla širša razprava glede direktive.
Štirje sporni členi
Po mnenju nasprotnikov direktive sta najspornejša 11. in 13. člen direktive. 13. člen zapoveduje spletnim platformam, ki imajo veliko uporabniških podatkov (slik, video- in avdioposnetkov …), nadzor delovanja ter preverjanje vseh naloženih vsebin, ali morda ne kršijo avtorskih pravic, in posledično njihovo filtriranje.
"Predlog direktive kot ustrezen ukrep navaja uporabo učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebin, kot so videoposnetki, glasba, fotografije, besedila in programska koda. Takšen ukrep predvideva proaktivno pregledovanje uporabniških vsebin, torej uporabo t. i. cenzorskih filtrov. Pri tem pa merila za presojo primernosti in sorazmernosti ukrepov niso dovolj jasno določena, kar odpira vrata za široko interpretacijo. Pravna negotovost glede ustreznosti in sorazmernosti ukrepov bi ponudnike spodbujala k uporabi tehnologij za prepoznavanje, s katerimi bi uporabniške vsebine samodejno pregledovali in filtrirali že pred njihovim nalaganjem. Uporaba tovrstnih tehnologij pa je sporna. Več študij je potrdilo, da današnje tehnologije za prepoznavanje vsebin niso ustrezne, saj ne morejo prepoznati konteksta, zaradi česar proaktivno filtriranje lahko omejujejo nalaganje povsem zakonitih vsebin in omejuje celo znanstveno in kulturno delovanje," pojajsnuje Dušan Caf iz slovenskega Foruma za digitalno družbo.
Ob tem opozarja, da tudi zagovorniki človekovih pravic izpostavljajo možnost razširitve uporabe filtrov za druge namene. "Pobude za filtriranje uporabniških vsebin se namreč pojavljajo tudi v zvezi s sovražnim govorom in lažnimi novicami. Uporaba filtrov bi medmrežje, ki je odprta platforma za deljenje informacij, znanja in inovacij, spremenila v orodje za samodejni nadzor in nadzor uporabnikov. S tem bi bili le za korak oddaljeni od cenzure, kakršno danes že uporabljajo avtoritarni režimi," opozarja.
Drugi sporni člen nove direktive o avtorskih pravicah je 11. člen, ki založnikom medijskih publikacij omogoča, da zaračunavajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin, četudi gre zgolj za odlomek z objavo povezave do vira. Ukrep je sicer usmerjen za dodatno črpanja denarja o velikih zbiralcih novic iz različnih novičarskih portalov, kot je, denimo, Google News. Zato so ga nekateri poimenovali kar Google davek. Nekaj podobnega so skušali uzakoniti v Nemčiji in Španiji, vendar so bile posledice vse prej kot pozitivne. Google je, denimo, decembra 2014 ukinil špansko različico svojega novičarskega portala.Precej pomislekov vzbujata tudi 3. in 4. člen direktive, ki urejata tekstovno in podatkovno rudarjenje (le to naj bi bilo omogočeno le ozkemu krogu raziskovalcev), ter izjemo avtorskih nadomestil pri izobraževanju.
Zadovoljne kolektivne organizacije
Ob pozivih evropskim poslancem, naj zavrnejo predlog direktive (španska in italijanska Wikipedija sta do glasovanja protestno zaprti), so na njihove naslove romali tudi pozivi, naj jo podprejo. Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA) je na svoji spletni strani navedel, da so skupaj z IPF-jem, Združenjem imetnikov pravic (ZIP), Zvezo sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikatom Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije, Združenjem fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Združenjem za zaščito interesov glasbenih založnikov – GIZ (SIPA GIZ) na evropske poslance naslovili poziv k sprejetju predloga direktive, vključno s 13. členom.
"Z uzakonitvijo tega člena bodo imetniki pravic lažje premostili vrzeli v vrednosti, ki jo od končnih uporabnikov pridobivajo veliki operaterji, in zneske, ki jih (če jih) na svoj račun dobijo imetniki pravic za uporabo njihovih del na številnih platformah. Neskladje med prihodki, ki jih spletni sistemi za nalaganje vsebin dobijo z uporabo vsebin (npr. glasbe, avdiovizualnih in drugih varovanih del), in zneski, ki jih ti sistemi plačujejo imetnikom pravic, so namreč nerazložljivo ogromni," so navedli.
Sicer pa, kot pravijo, naj bi trenutno nekatere najbolj donosne spletne platforme oz. sistemi za nalaganje vsebin (npr. YouTube) zlorabljali "obstoječe zakone o avtorskih pravicah in se skrivali za evropskimi t. i. varnimi pristanišči." "Vse to pa z namenom, da se izognejo obveznosti za plačilo uporabljene vsebin. Na to evropski kreativci že dolgo opozarjajo, Evropski parlament pa ima zdaj edinstveno priložnost, da to odpravi," so poudarili.
Kako so glasovali slovenski EU-poslanci?
Mnenja slovenskih poslancev o direktivi, kot so jih razkrili na portalu Danes je drug dan, so precej različna, kakršno je tudi sicer splošno vzdušje v Evropskem parlamentu. Glasovanje proti predlogu direktive, ki ga je sprejel JURI, so napovedali trije poslanci SDS-a, ki spadajo pod okrilje Evropske ljudske stranke (EPP), poslanec Zelenih Igor Šoltes in Tanja Fajon (SD/ALDE). Podporo direktivi pa je napovedal le Franc Bogovič (SLS/EPP).
Skoraj 750 tisoč ljudi po vsej Evropi nas prosi v @EP_Slovenija, da zavarujemo že uveljavljene svoboščine interneta #SaveYourInternet in vnovič preučimo člena #Article11 in #Article13. Z odgovornostjo sprejemam poziv: Z vami delim iste skrbi. #EPlenary
— Tanja Fajon, mag. (@tfajon) July 4, 2018
Medtem pa Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE) in Alojz Peterle (NSi/EPP) nista bila odločena, kako bosta glasovala.
"Globalne spletne platforme, ki so glavni končni ponudnik vsebin, pa ne nosijo nobene odgovornosti do avtorjev vsebin, ki se pojavljajo na njihovih straneh, čeprav te iste vsebine tržijo na različne načine. Zato je treba poudariti, da vsi, ki ostro nasprotujejo tej direktivi, na neki način podpirajo status quo, katerega pa najbolj izkoriščajo ravno ameriški spletni koncerni, na katere vsi opozarjajo. Bitke z njimi Evropa ne bo dobila z gledanjem stran od problemov, temveč z uzakonitvijo pametne regulacije, ki bo zagotavljala poštena nadomestila za tiste, ki jim pripadajo. Moram pa biti jasen, niti slučajno to ne pomeni cenzure ali še huje, kakršnega koli zapiranja internetnih vsebin. Moramo pa zadevo urediti tako, da se bo pri trženju internetnih vsebin vedelo, kdo pije in kdo plača, saj trenutno z njimi služijo tisti, ki jih prodajajo, in ne tisti, ki jih ustvarjajo. (t. i. 'value gap')," je Bogovič zapisal v svojem pojasnilu, zakaj podpira predlog direktive.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje