Evropska komisija je ocenila, da Portugalski in Španiji v priporočenem roku ne bo uspelo odpraviti primanjkljaja, ki je v letih 2014 in 2015 presegal najvišjo dovoljeno mejo treh odstotkov BDP-ja. Portugalska bi morala do konca lanskega leta odpraviti primanjkljaj, ki je lani dosegel 4,4 odstotka BDP-ja, Španiji pa do konca leta verjetno ne bo uspelo odpraviti primanjkljaja, ki se je lani ustavil pri 5,1 odstotka, ocenjuje komisija.
Ministri so ugotovili, da sta državi kršili fiskalna pravila, zdaj pa imata na voljo čas, da predložita dejstva in pokažeta, kaj nameravata storiti naprej, je pojasnil slovenski finančni minister Dušan Mramor. S potrditvijo ocene komisije je začelo teči 20-dnevno obdobje, znotraj katerega lahko komisija v nadaljevanju postopka Svetu EU-ja predlaga sankcije. Španija in Portugalska pa imata do deset dni časa, da predstavita odgovor glede okoliščin za znižanje sankcij in tudi glede njunih nadaljnjih zavez.
Od tega, na kakšen način bosta državi utemeljili svoje obrazložitve, bo odvisno tudi, kakšna bi bila smiselna pot naprej. Obsegala bi lahko kazni ali zgolj določene zaveze. Je pa Mramor ob tem priznal, da je šlo pri obeh državah za določene posebne okoliščine, tudi politične pretrese.
Španijo in Portugalsko bi lahko doletela kazen v vrednosti do 0,2 odstotka BDP-ja, kar bi v primeru Španije znašalo dve milijardi evrov. Prav tako jima grozi zamrznitev dela sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Uvedba sankcij je skrajni ukrep, ki ga komisija ni sprejela še nikoli do zdaj. "Prepričan sem, da bomo na koncu dosegli pameten, inteligenten rezultat," je dejal slovaški finančni minister Peter Kažimir, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja.
Pozivi Italiji k reformi
Medtem pa se s finančnimi težavami spopada tudi Italija, ki jo je Mednarodni denarni sklad (IMF) pozval k uveljavitvi potrebnih reform, s katerimi bi se država izognila bančni krizi, hkrati pa bi reforme italijanskemu gospodarstvu dale dodaten zagon. IMF je zmanjšal napoved rasti italijanskega BDP-ja za letošnje in prihodnje leto. IMF ocenjuje, da bo Italija letos ustvarila manj kot enoodstotno rast BDP-ja, prav tako so zmanjšali napoved za leto 2017 na en odstotek.
Italijansko gospodarstvo že več let stagnira, zato IMF svari, da "predkrizne" rasti ne bo doseglo pred letom 2025, medtem ko se bodo gospodarstva sosednjih držav evrskega območja do takrat glede na 2008 okrepila za 20-25 odstotkov. Kot so v poročilu zapisali v IMF-u, Italija s pomočjo prilagodljive denarne in fiskalne politike, ugodnimi cenami surovin ter rastjo zaupanja v vladni reformni program sicer okreva po dolgotrajni recesiji, a so tveganja še vedno visoka, vključno z nestanovitnostjo na finančnih trgih, valom beguncev in negativnimi vplivi upočasnitve svetovne trgovine. Italijanski javni dolg se je približal 133 odstotkom BDP-ja, kar je raven, ki močno omejuje prostor za odzivanje na morebitne gospodarske in tržne pretrese, ugotavlja IMF.
Sklad je ob tem pohvalil prizadevanja italijanskega premierja Mattea Renzija, ki želi z ukrepi izboljšati poslovanje italijanskih bank. Te imajo namreč za 360 milijard evrov slabih posojil, Renzi pa želi s finančnimi injekcijami vrniti zaupanje vanje. IMF je oblasti pozval, naj reforme pospešijo, pri čemer naj sledijo cilju manjše, a učinkovitejše javne porabe, prav tako svetujejo spremembe davčne zakonodaje, vključno z razširitvijo davčne osnove in uvedbo davka na nepremičnine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje