Naslednja tranša posojil Grčiji v višini 12 milijard evrov naj bi bila izplačana junija ali na začetku julija. Gre za tranšo iz mehanizma, dogovorjenega maja lani, ki predvideva 110 milijard evrov pomoči Grčiji. Od tega IMF prispeva 30 milijard evrov, preostalo pa Evropska unija.

Evropska komisija je pred dnevi sporočila, da koncept mehkega prestrukturiranja dolga ne obstaja, in to možnost odločno zavrnila, saj bi prestrukturiranje pomenilo odpis dela dolga, podaljšanje roka za poplačilo, znižanje obrestnih mer ali pa kombinacijo vsega. Vodja evroskupine Jean-Claude Juncker pa je danes dejal, da je "mehko prestrukturiranje" mogoče, da ne izključuje možnosti dodatnih posojil Grčiji niti podaljšanja roka za poplačilo že izplačanih posojil, če bo država sprejela dodatne ukrepe. Odločitev o dodatni pomoči Grčiji naj bi predvidoma sprejeli junija.

Grčija mora ponuditi čvrsta zavarovanja
Slovenski finančni minister Franc Križanič je pojasnil, da območje evra od grških oblasti v zameno za dodatno pomoč zahteva ustrezna zavarovanja posojil s premoženjem ter poenotenje vlade in opozicije glede nadaljevanja varčevalnega programa do končnega izhoda iz krize. "Potrebujemo čvrsta zavarovanja, na razpolago morajo dati premoženje. Seznami so že, od pristanišč, letališč, vodovodov do pošt in telekomunikacij," je pojasnil in izrazil pričakovanje, da bo Grčija hitro objavila nadaljnje ukrepe, ki bi zagotovili varnost tem, ki ji pomagajo.

Na vprašanje, ali bo Slovenija nakazala še preostanek svojega deleža Grčiji, je Križanič dejal: "Sama od sebe ne, odvisno od presoje, kako bo program tekel naprej." "Slovenija ne bo nakazala, če drugi ne bodo pristopili k programu oziroma spremenjenemu programu," je dodal in povedal, da je težava v tem, da Grčija po ocenah drugo leto še ne bo mogla na zasebni trg in v tem primeru bo potrebno podaljšanje programa. "To pa je neke vrste prenova, v tem primeru potrebuje dodatna sredstva in drugačen pristop IMF-a ter EU-ja," je dejal.

Nova izhodišča za nadaljevanje pogajanj s parlamentom
Ministri so opredelili tudi nova izhodišča za nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom o svežnju šestih zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki predvidevajo krepitev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. V madžarskem predsedstvu, ki se v imenu držav članic pogaja z Evropskim parlamentom, upajo, da bo parlament tokratna izhodišča za pogajanja sprejel pozitivno, saj je dogovor po njihovem mnenju "nujno doreči do konca junija".

Minister Križanič meni, da so izhodišča za pogajanja taka, da bo junija mogoče sprejeti usklajen predlog, saj so ministri predsedstvu EU-ja dali možnost, da popusti na nekaterih področjih. Med najspornejšimi točkami v pogajanjih sta vprašanje glasovanja o sankcijah in vprašanje, kam naj se stekajo sankcije za kršilce javnofinančne discipline in za države s prevelikimi makroekonomskimi neravnovesji.

Ministri so govorili tudi o predlogu proračuna Unije za leto 2012. Evropska komisija predlaga skoraj petodstotno zvišanje, skupina razvitih držav pa zahteva zamrznitev ali omejitev proračuna. Križanič zato pričakuje ostro razpravo o tem in poudarja, da Slovenija ne bo podprla rezov pri koheziji.

Pomoč Portugalski je zapečatena
Ministri so dokončno zapečatili tudi program pomoči za Portugalsko in priporočili Italijana Maria Draghija za naslednjega predsednika Evropske centralne banke, potem ko so ga v ponedeljek zvečer že podprli finančni ministri skupine držav v območju evra. Minister Križanič je dejal, da je Draghi izjemno uveljavljen na finančnem področju in da verjame, da bo Italijan uspešno nadaljeval delo Francoza Jean-Clauda Tricheta, ki je na čelu ECB-ja od leta 2003 ter se mu mandat izteče konec oktobra.