Grški finančni minister Janis Varufakis je prvič vsem kolegom predstavil načrte nove vlade, potem ko je v preteklih dneh tipal utrip v ključnih evropskih prestolnicah. Po virih na grškem finančnem ministrstvu naj bi jim predstavil premostitveni program, ki bi omogočil pokritje proračunskih potreb vlade, dokler ne bo izpogajala pogojev izplačila dolga z mednarodnimi posojilodajalci, ki bi začeli veljati 1. septembra.

Za izhodišče EU ostaja obstoječi program
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbom je poudaril, da je izhodišče za pogovore obstoječi program, ter izrazil upanje, da bo Grčija ostala na poti reform, saj so se te doslej obrestovale. Grških predlogov ni želel komentirati, češ da morajo najprej slišati, kaj bo povedal minister.

Grčija naj bi želela na novo izpogajati pogoje odplačila 30 odstotkov dolga, medtem ko bi pri 70 odstotkih upoštevala dosedanji dogovor. Partnerjem naj bi Atene ponudile deset novih reform. Predlagala naj bi tudi znižanje ciljnih vrednosti primarnega proračunskega presežka s treh na 1,5 odstotka BDP-ja in zmanjšanje dolžniškega bremena z zamenjavo obveznic.

Finančne potrebe želi pokriti z 1,9 milijarde evrov iz obresti na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke (ECB), z izdajo osmih milijard zakladnih menic, zvišanjem nujne likvidnostne pomoči od ECB-ja ter neporabljenimi enajstimi milijardami za banke.

Dogovora ni pričakovati
Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je dan pred sestankom izrazil "izjemno pripravljenost" na rešitev, a obenem znova opozoril, da gre financiranje z roko v roki z zahtevami in pogoji.

Dokončen dogovor v tem tednu ni verjeten, ministri naj bi danes sprejeli časovni načrt nadaljnjih korakov, podrobnejše odločitve pa na rednem sestanku v ponedeljek.

Novi grški premier Aleksis Cipras je v nedeljo v predstavitvi programa vlade obljubil, da bo izpolnil vse obljube, ki jih je njegova Siriza dala pred volitvami. Ob tem je zatrdil, da Grčija ne bo prosila za podaljšanje evropskega dela progama mednarodne finančne pomoči, ki se izteče konec februarja, temveč bo zahtevala premostitveni posojilni program, dokler se ne doseže nov celovit dogovor o sanaciji dolgov.

Kot prioriteto svoje vlade je izpostavil blaženje posledic strogih varčevalnih ukrepov v zadnjih letih, ki so v državi povzročili humanitarno krizo. Med drugim je obljubil brezplačno hrano in elektriko za tiste, ki so trpeli zaradi varčevanja. Do leta 2016 pa naj bi minimalno plačo, ki sedaj znaša okoli 580 evrov bruto, zvišali na 750 evrov bruto.

Pred kriznim zasedanjem finančnih ministrov evrskega območja v Bruslju o grški dolžniški krizi je grški parlament izglasoval zaupnico vladi premierja Aleksisa Ciprasa.

Za vlado je v noči s torka na sredo glasovalo 162 poslancev, 137 jih je bilo proti, en poslanec je bil odstoten. Glasovanje o zaupnici v 300-članskem grškem parlamentu je potekalo le nekaj ur pred današnjim ključnim izrednim zasedanjem finančnih ministrov evroskupine glede vprašanja grških dolgov in četrtkovim vrhom Evropske unije, v središču katerega bo prav tako Grčija.