Blizu deset milijonov grških volivcev in volivk na referendumu odloča o sprejetju zahtevnih pogojev posojilodajalcev v zameno za nadaljevanje t. i. finančne pomoči oziroma novih posojil.

Uradno že veljaven referendum
Štiri ure pred zaprtjem volišč je volilna udeleba na referendumu dosegla 35 odstotkov, dve uri pred zaprtjem pa je presegla mejo 40 odstotkov, kar je pogoj za veljavnost referenduma. V Grčiji sicer imajo obvezno volilno udeležbo, a le za parlamentarne volitve, vendar je to papirnata obveza, saj tega ne uveljavljajo oz. ne kaznujejo izostanka. Po napovedih grške agencije ANA naj bi bila volilna udeležba na nedeljskem referendumu podobna kot na januarskih splošnih volitvah, ko je glasovalo 65 odstotkov volilnih upravičencev.

Cipras je zatrdil, da bo Grčija sama odločala o svoji usodi. "Nihče ne more prezreti sporočila odločenosti ljudi, ki usodo jemljejo v svoje roke ... Voljo vlade je mogoče prezreti, ni pa mogoče prezreti volje naroda ... Danes je dan zmage demokracije," je med drugim dejal Cipras.

Kot je še dejal, Grčija danes "odpira novo pot za vse narode Evrope". Izid referenduma bo namreč po njegovih besedah "pomembno znamenj za prihodnje sodelovanje obubožanih držav z mednarodnimi posojilodajalci".

Kamenos: "Grški narod se ne boji"
Vodja koalicijskih, sicer desničarskih Neodvisnih Grkov Panos Kamenos je dejal, da je danes pomemben dan za Grke, ki se ne bojijo groženj. "Demokracija daje državljanom pravico, da odločajo o sebi, in ne za tiste, ki si želijo pokoriti državljane in državo," je dejal. "Različne tako imenovane analize grškim državljanom grozijo z izstopom iz evrskega območja in zamrznitvijo depozitov. A grški narod se ne boji," je še dodal Kamenos.

Opozicija za velik DA
Vodja grške opozicije, nekdanji premier Antonis Samaras, je dejal, da Grki na referendumu odločajo o usodi države. "Smo za Grčijo in Evropo." Vodja opozicijske socialistične stranke Pasok Fofi Genimata je dejala, da je sedaj čas za odločitve in odgovornost ter morajo biti ljudje zato enotni in glasovati za upanje, demokracijo in dostojanstvo. "Želimo si vzdržen dogovor. Pošiljamo velik 'da' Evropi in evru," je povedala.

Kritike na račun vprašanja
Volišča so se odprla ob 7. uri po tamkajšnjem času, prvi izidi pa bodo znani zvečer. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali naj bo sprejet načrt dogovora, ki so ga predložile Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad v evrski skupini 25. junija 2015 in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata njihov enoten predlog?"

Vprašanje številni sicer kritizirajo kot nejasno. Ob tem kritiki opozarjajo, da ljudje pogoje posojilodajalcev slabo poznajo, še manj naj bi se zavedali možnih posledic svoje nedeljske odločitve. Kritike letijo tudi na to, da ti pogoji sploh niso več aktualni, saj so bili s prekinitvijo pogajanj in odločitvijo Aten za referendum umaknjeni z mize.

Drugi so problematizirali kratek čas za kampanjo in organizacijo glasovanja. Vlada je namreč referendum razpisala šele pred tednom dni.

Schultz: "Ne" pomeni novo valuto
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz opozarja na uvedbo nove valute v primeru zmage nasprotnikov zahtev upnikov. "Če bodo rekli "ne", bodo morali po referendumu uvesti novo valuto, ker evro ni na razpolago kot sredstvo plačila," je dejal.

Napovedi kažejo na tesen izid
Zadnje javnomnenjske raziskave, objavljene v petek, v soboto je namreč veljal volilni molk, so pokazale, da bo izid tesen, pri čemer naj bi več Grkov podprlo dogovor z mednarodnimi upniki.

Potem ko po petmesečnih pogovorih tudi na pogajanjih pretekli teden mednarodni upniki in Atene niso našli skupnega jezika, je 27. junija grški premier Aleksis Cipras napovedal referendum. "Od grške vlade so hoteli, da sprejme predlog, ki dodaja novo nevzdržno breme za grško ljudstvo in spodkopava okrevanje grškega gospodarstva in družbe, predlog, ki ne samo da ohranja stanje negotovosti, ampak še bolj poudarja družbene neenakosti," je v nagovoru državljanom pretekli teden dejal Cipras. Napovedal je, da bo spoštoval odločitev na referendumu, a je ne bo izvajal, saj bo prej odstopil. Odstop je v primeru zmage tabora "da" napovedal tudi finančni minister Janis Varufakis.

Upniki od Grčije v zameno za nadaljnja posojila med drugim zahtevajo zvišanje stopnje DDV-ja, reze v obrambni proračun in pokojnine ter nadaljnji reformi pokojninskega sistema in javne uprave.

Grška vlada s Ciprasom je ta teden v kampanji volivce pozivala, naj glasujejo proti, saj so prepričani, da posojilodajalci izsiljujejo Atene. Kot je dejal na petkovem shodu, se na današnjem referendumu "ne bomo odločali le o tem, ali bomo ostali v Evropi, ampak, ali bomo v Evropi živeli dostojanstveno".

Ciprasovi nasprotniki vztrajajo, da bi zavrnitev referenduma lahko privedlo do izstopa Grčije iz evrskega območja, kar bi lahko državo pahnilo še v nadaljnjo gospodarsko in politično krizo. Varufakis je v soboto dejal, da Evropska unija nima nobene pravne osnove, da bi Grčijo izločila iz območja z evrom. Napovedal je tudi, da bodo grške banke, ki so bile pretekli teden zaprte, v torek znova odprle svoja vrata, ne glede na izid referenduma.

Teden preobratov
Pretekli torek se je iztekel obstoječi evrski program pomoči državi, v okviru katerega je začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF Grčiji izdal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice evrskega območja. Isti dan je Grčija postala prva razvita država z neporavnanimi obveznostmi do IMF-a, potem ko ni plačala 1,6 milijarde evrov. So pa Atene v torek zaprosile za novo pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v vrednosti malo nad 29 milijard evrov.

EFSF je torej od začetka programa februarja 2012 Grčiji izplačal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katera jamčijo članice evrskega območja. Od tega je 48,2 milijarde evrov odpadlo za dokapitalizacijo in nadzorovano reševanje grških bank. Od te vsote 10,9 milijarde evrov ni bilo porabljenih, kar pomeni, da skupna višina posojil EFSF-ja znaša 130,9 milijarde evrov. EFSF je tako največji grški upnik, na katerega odpade okoli 40 odstotkov grškega javnega dolga.

IMF: Brez odpisa javne finance ne bodo vzdržne
Sredi tedna je veliko prahu dvignila objava IMF-ovega poročila, ki je razkrilo, da tudi če bi Grki v celoti spoštovali njihove zahteve, to ne bi rešilo grškega dolga, in da grške javne finance ne bodo vzdržne brez zajetnega odpisa dolgov evropskih partneric. Mednarodni denarni sklad (IMF) ugotavlja tudi, da bo Grčija v naslednjih treh letih potrebovala še najmanj 50 milijard evrov dodatne pomoči, da bi se obdržala nad vodo. Pozneje je v javnost pricurljalo tudi, da so članice evrskega območja zaman skušale preprečiti objavo IMF-ove črnoglede analize.

Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je po neuspešnih pogajanjih z Atenami in potem pogovorih znotraj evrske skupine dejal, da nov dogovor z Grčijo ne bo sklenjen pred nedeljskim referendumom, s čimer se je strinjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Če bo grška vlada prosila za pogajanja, na primer po referendumu, seveda tega ne bomo zavrnili," je dejala v ponedeljek.