Državni zbor je z 82 glasovi za in 0 proti ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Za ratifikacijo je bila potrebna dvotretjinska večina, a je bilo potrditev pričakovati, saj so jo podpirale vse poslanske skupine. Razprava se je začela ob 10. uri s predstavitvijo argumentov vlade in poslanskih skupin.

Po ratifikaciji so pred novinarje stopili predsednik DZ-ja Janko Veber ter oba premierja, Alenka Bratušek in Zoran Milanović. Veber je povedal, da je vključevanje Hrvaške v Evropsko unijo pomembno tako za Slovenijo kot za Hrvaško, ki je prehodila dolgo pot vključevanja v Unijo, ter da je današnji korak lahko tudi spodbuda, da se v čim krajšem času konča tudi postopek v drugih državah članicah. Povedal je, da Slovenijo in Hrvaško povezuje bogata zgodovina, Hrvaški pa je zaželel srečno na poti v EU.

"Srečno sosedi Hrvaški v novi veliki družini"
Alenka Bratušek je dejala, da je danes za obe državi pomemben in poseben dan. "Veliko ovir je bilo, a smo jih z dialogom uspešno umikali. Današnja ratifikacija je dokaz, da Slovenija razume evropsko politiko sobivanja in solidarnosti kot svojo politiko," je povedala in dodala, da je Hrvaška eden ključnih trgov in da bodo z vstopom v EU odpravljene številne administrativne ovire. "Vesela sem, da je hrvaški premier moj prvi gost, kar je tudi znak dobrih odnosov med državama," je še povedala Bratuškova in izrazila zadovoljstvo, da se je njenemu vabilu odzval tudi nekdanji premier Janez Janša.
Ob tem se je zahvalila vsem, ki so pomagali in sodelovali na tej poti, še posebej Erjavcu in Janši ter Pusićevi in Milanoviću. "Čestitam sosedi Hrvaški in ji želim srečno v novi veliki družini," je sklenila.

Milanović se je Bratuškovi zahvalil, da je omenila vse, ki so sodelovali v procesu, zato njemu ni bilo treba ponavljati, a se je vseeno še enkrat zahvalil nekdanjemu premierju Janši. "Hvala kolegom v Državnem zboru za enoglasno potrditev, to je simbolično zelo pomembna gesta," je dejal Milanović in nadaljeval, da se morata obe državi ozreti na to, kar ju obe tišči, to je gospodarska kriza.
"Imamo veliko več skupnega kot tistega, kar nas deli. Zdaj nas pravzaprav nič več ne deli," je povedal Milanović in dodal, da je sodelovanje obeh držav v EU-ju bistveno. "Ne vidim bližjega sodelavca v letih, ki prihajajo," je povedal Milanović.

"Tudi finančno krizo bomo lažje premagali skupaj"
Slovenska premierka Alenka Bratušek je ob začetku razprave poudarila, da je Evropska unija prostor, kjer se medsebojni odnosi gradijo na spoštovanju, dialogu in medsebojnem zaupanju. "Evropska pot združuje in ustvarja pomembna zavezništva, to sporočilo pa mora tudi do vseh ljudi Zahodnega Balkana," je dodala. "V drugi polovici letošnjega leta bosta Slovenija in Hrvaška odločali skupaj kot polnopravni članici EU-ja. Tam bomo govorili vsak svoj jezik in Evropa nas bo razumela. V trenutku krize pa se vprašajmo, ali mi razumemo Evropo," je še povedala premierka.

Povedala je, da širitev Unije prinaša stabilnost demokracije in gospodarsko uspešnost, kar je v našem interesu. "Tudi finančno krizo, s katero se srečujemo, bomo lažje premagali skupaj," je dodala. Današnja ratifikacija po njenih besedah kaže, da Slovenija razume evropsko politiko sobivanja in solidarnosti kot svojo politiko.

Erjavec: To je pomemben dan za Slovenijo in Hrvaško
Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je danes poseben dan, in dodal, da zdaj poteka sklepno dejanje postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, "česar se Slovenija iskreno veseli". Članstvo Hrvaške prinaša nove perspektive za sodelovanje v evropskem okviru in novo kakovost v odnosih med državama. "Državi sta rešitve našli v evropskem duhu, medsebojnem zaupanju in spoštovanju, naloga obeh vlad pa je, da dosledno spoštujeta in uresničujeta dogovorjeno," je povedal Erjavec in dodal, da evropska širitvena politika ni čudežna paličica, a je odlično orodje za preobrazbo družbe in države ter prinaša razvoj in napredek na vseh področjih.

Zunanji minister je še dejal, da bo hrvaško članstvo v EU-ju v gospodarskem smislu zagotovo vplivalo na krepitev sodelovanja med državama in da se veseli pospeška, ki ga skupno članstvo prinaša v stikih med ljudmi, na področju izobraževanja in kulture, ob tem pa se tudi širi območje stabilnosti v regiji.
Erjavec se je pred glasovanjem srečal s svojo kolegico Vesno Pusić, s katero sta poudarila, da imata državi veliko skupnega na gospodarskem in političnem področju. Pusićeva je ob tem izpostavila, da gre v mnogočem za poseben trenutek za Hrvaško in edinstven primer v zgodovini, da je reševanje enega problema prineslo boljše odnose med državama, kot so bili.
Hrvaška čaka še na štiri druge članice
Slovenija je med zadnjimi državami, ki so ratificirale hrvaško pristopno pogodbo. Doslej jo je ratificiralo 22 članic, postopka ratifikacije pa niso še končali v Nemčiji, na Danskem, Nizozemskem in v Belgiji. Prejšnji teden je pripravljenost Hrvaške na članstvo v Uniji pozitivno ocenila tudi Evropska komisija, ki je v svojem poročilu izrazila prepričanje, da bo Hrvaška 1. julija zrela za vstop v Evropsko unijo. To poročilo naj bi k ratifikaciji spodbudilo tudi preostale članice Unije, ki so čakale prav na to sklepno poročilo.
Evropski komisar za širitev Štefan Füle je pozdravil soglasno ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo v slovenskem parlamentu. Na Twitterju je zapisal, da je Hrvaška tako "korak bliže članstvu v Evropski uniji", tiskovni predstavnik Evropske komisije Alexandre Polack pa je na današnji novinarski konferenci v Bruslju dejal, da se Evropska komisija veseli skorajšnjega zaključka postopka ratifikacije v vseh ostalih državah članicah EU-ja in sprejetja Hrvaške kot nove članice EU-ja 1. julija 2013.
Josipović: Ratifikacija zagotovilo za vstop Hrvaške v EU
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da je ratifikacija zagotovilo za polnopravno članstvo Hrvaške v Evropski uniji 1. julija in izrazil izjemno zadovoljstvo zaradi današnje ratifikacije. Kot je poudaril, je odločitev slovenskega parlamenta "potrditev dobrih, dolgotrajnih in prijateljskih odnosov s Slovenijo". "Upam, da bomo z našimi sosedi Slovenci dobro sodelovali tudi v Evropski uniji", je dejal hrvaški predsednik.

Odzval se je tudi nekdanji hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. Dejal je, da so bili odnosi med Ljubljano in Zagrebom talci slovenske politike do Hrvaške ter poskus, da se približevanje Hrvaške EU izkoristi v prid Sloveniji pri reševanju nekaterih dvostranskih vprašanj. "Zdaj je to končano in kar zadeva Evropsko unijo smo lahko zelo zadovoljni", je ocenil sedanji poslanec HDZ in član predsedstva največje hrvaške opozicijske stranke.

Postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe še niso sklenile štiri članice EU - Belgija, Danska, Nemčija in Nizozemska.

Slovenija je z ratifikacijo odlašala do memoranduma
Slovenija je z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji odlašala zaradi tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb, ki sta jih banki vložili proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki v imenu hrvaške vlade, ki je pooblastila aprila obnovila. Spor se sicer vleče že od leta 1995, ko je Hrvaška banki pooblastila, naj v njenem imenu vodita več postopkov izterjave izplačila dolgov LB-ja, ki jih je v 90. letih prenesla v javni dolg, nato pa prek teh bank izplačala delu hrvaških varčevalcev LB-ja Zagreb.

Po večmesečnem iskanju dogovora sta nekdanji slovenski premier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanović na začetku marca podpisala memorandum z zavezo, da bosta državi vprašanje prenesenih vlog reševali v okviru nasledstva nekdanje Jugoslavije pod okriljem Baselske banke za mednarodne poravnave, Hrvaška pa bo tožbe zamrznila.

Milanović in Pusićeva s slovenskim državnim vrhom
Seje državnega zbora sta se udeležila tudi hrvaški premier Zoran Milanović in zunanja ministrica Vesna Pusić. Milanović se je pred ratifikacijo že srečal s predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek in z nekdanjim premierjem Janezom Janšo, Vesna Pusić pa se je srečala z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Gosta iz Hrvaške je sprejel tudi predsednik Borut Pahor, ki ju je gostil tudi na slavnostnem kosilu v Vili Podrožnik. Kosila sta se udeležila tudi premierka Bratuškova in zunanji minister Erjavec.

Pahor meni, da je ratifikacija začetek novega procesa sodelovanja Ljubljane in Zagreba, potem ko sta državi pokazali zrelost, modrost in pogum za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj. Ocenil je, da še niso izkoriščene vse možnosti sodelovanja med državama, predvsem v energetiki, turizmu, transportu in infrastrukturi, ter da "zgodovinske priložnosti za sodelovanje ne gre zamuditi". O gospodarskem sodelovanju so govorili tudi ob kosilu.

Milanović pa se je ločeno srečal s predsednikom SD-ja Igorjem Lukšičem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Slednji je na srečanju poudaril, da je ravno Ljubljana na referendumu o arbitražnem sporazumu dala "odločilne glasove" za potrditev.