Na makedonsko-grški meji je obtičalo več kot tisoč t. i. ekonomskih migrantov, ki so v soboto po poročanju makedonskih medijev zasedli železniško progo med Grčijo in Makedonijo, potem ko so jim makedonske oblasti preprečile vstop v državo. Prebežniki, ki ne smejo naprej, protestirajo, nekateri tudi gladovno stavkajo, je poročala Marta Razboršek.

Ljudje iz Irana, Pakistana, Bangladeša in nekaterih afriških držav ne razumejo, zakaj v državah Evropske unije niso dobrodošli, saj nimajo ničesar z nedavnimi terorističnimi napadi v Parizu. Tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce opozarja, da je prošnje za azil mogoče obravnavati zgolj posamično, in ne na osnovi državljanstva, tako da je ustavljanje prostega prehoda prebežnikov v nasprotju s standardi Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR).

Po navedbah njegove tiskovne predstavnice Melite Šunjić tudi Srbija sprejema le še begunce iz Sirije, Afganistana in Iraka, druge zavrača kot ekonomske migrante.

Na makedonski strani se medtem krepi navzočnost varnostnih sil, je v soboto zvečer poročal spletni novičarski portal 24vesti, Marta Razboršek pa poroča, da naj bi Makedonija, ki je na območju Gevgelije že postavila ograjo, od Madžarske prejela bodečo žico, takšno, kot je postavljena na delih slovensko-hrvaške meje.

Z oklepniki se preprečuje vstop
Srbski B92 poroča, da makedonske posebne enote policije in vojske z vojaškimi oklepniki preprečujejo tem prebežnikom, da vstopijo na ozemlje Makedonije. Bodeča žica, policisti s ščiti in oklepniki so za zdaj nepremostljiva ovira za ljudi iz Irana, Pakistana, Angole in Bangladeša. Po mednarodni železniški progi Atene-Pariz pri Gevgeliji vlaki več ne vozijo, železniški leseni pragovi pa prebežnikom koristijo za ogrevanje.

Po poročanju srbske javne televizije RTS pa je eden izmed prebežnikov, ki ga oblasti niso spustile čez mejo, zagrozil s samomorom.

Beguncem iz Sirije, Iraka in Afganistana se po registraciji in podrobnem preverjanju dovoli vstop v državo. Za 3.000 beguncev na nikogaršnjem ozemlju med Grčijo in Makedonijo pa medtem skrbijo predvsem prostovoljci.

Tusk v Beogradu
Medtem je Beograd obiskal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je Srbiji obljubil, da je EU pri reševanju prebežniške krize ne bo pustil na cedilu.

Kot je na novinarski konferenci po sobotnem srečanju s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem poudaril Tusk, je razlog njegovega obiska v Beogradu predvsem "dramatična begunska kriza", s seboj pa prinaša sporočilo, da ima Srbija v Bruslju zvestega prijatelja in da EU podpira Srbijo. "Pozval bom voditelje EU-ja, naj podprejo Zahodni Balkan, ki se je v begunski krizi znašel na prvih linijah. Če želimo ohraniti schengen, moramo podpreti Zahodni Balkan," je dejal Tusk, ki bo obiskal še Makedonijo in Albanijo.

Srbija je pripravljena pomagati sosednjim državam in prevzeti še večjo odgovornost, "a če bodo Slovenija, Hrvaška in Madžarska zavrnile sprejetje ekonomskih migrantov, bo to storila tudi Srbija", je še opozoril srbski premier.

Kot je za Radio Slovenija poročala Marta Razboršek, naj bi Srbija sicer v prihodnjih mesecih zagotovila 6.000 mest za namestitev beguncev, ki bodo prezimili na t. i. balkanski poti. Skupaj naj bi zimo v državah t. i. zahodnega Balkana in Grčiji preživelo 100 tisoč ljudi. Nekateri begunci v Srbijo vstopajo tudi na meji z Bolgarijo. Tisti, ki so za pot v Evropo izbrali Bolgarijo, pa poročajo o mučenju v tej državi. Tudi policija naj bi jim odvzela vse - denar in celo oblačila, pogosto pa nanje tudi streljala in jim tako pokazala pot v Srbijo.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.