Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je dejal, da naj bi srečanje utrlo pot odločitvam, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih, pri tem pa si želi odprte razprave.

Costa je dodal, da je to prvič, da se voditelji sestajajo na srečanju, ki je posvečeno izključno obrambi. Pri tem razprave ne začenjajo "iz nič", pač pa gre za nadaljevanje dela, ki so ga začeli na vrhu v Versaillesu marca 2022, ko so odločili, da mora EU prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo.

Costa je ob tem poudaril, da si želi z voditelji "odkrite, odprte in svobodne razprave" s poudarkom na prednostnih nalogah sodelovanja, potrebnem financiranju in načinih, kako okrepiti obstoječa partnerstva.

Predsednik Evropskega sveta upa, da bo današnja razprava zagotovila potrebne smernice za odločitve, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih, vključno s t. i. belo knjigo o evropski obrambi.

Več voditeljev se je ob prihodu na srečanje strinjalo, da bi morale države članice EU-ja nameniti več za obrambo, zlasti zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer, med drugim ruske grožnje in vojne v Ukrajini.

Za nemalo presenečenja je nedavno poskrbel tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je menil, da bi morale zaveznice v Natu, ko mu pripada tudi 23 držav EU-ja, za obrambo namenjati pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP).

Da sedanji cilj dveh odstotkov BDP-ja ne zadostuje, meni tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas, ki je prepričana, da bi morale države članice storiti več za obrambo. To sicer zahteva nekaj težkih odločitev od članic, je menila.

Slovenija vztraja pri načrtu za zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka do 2030

Slovenska vlada trenutno ne razmišlja o spremembi načrta, da do leta 2030 izdatke za obrambo poveča na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je ob prihodu v Bruselj povedal slovenski premier Robert Golob.

"Slovenija ima že dlje časa zelo jasen program, kako izpolnjevati svoje obstoječe zaveze do Nata, tj. da do 2030 pride na dva odstotka. Za zdaj je to edina zaveza, ki jo imamo. Špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili izdatki, niso tako enostavne. Enostavno je mogoče nekaterim politikom metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba nekje vzeti," je glede pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo na več kot dva odstotka BDP-ja dejal Golob.

Dodal je, da je vlada za zdaj zadovoljna s tem, kar je določeno v proračunih za letošnje in prihodnje leto, saj je tako na poti k izpolnitvi cilja, določenega za leto 2030. Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za leto 2025 ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP-ja, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

"Vsaj kratkoročno ne razmišljamo o povišanju. Mogoče bo to izziv v naslednjih letih, ampak v tem trenutku ostajamo na tem, kjer smo," je dejal premier.

Slovenija po Golobovih besedah glede krepitve obrambnih zmogljivosti "stavi" predvsem na vojaško industrijo prihodnosti z naprednimi tehnologijami, kot so vesoljske tehnologije in kibernetska varnost, predvsem pa protizračna obramba. "Bomo videli, kaj bo čas prinesel," je dejal in poudaril, da se razprava o skupnih prioritetah EU-ja na področju obrambe šele začenja.

Glede pozivov k spremembi politike financiranja Evropske investicijske banke (EIB), da bi bilo več sredstev za varnost in obrambo, pa je poudaril, da je bil EIB ustanovljen za druge namene.

"Verjamem, da se bomo morali na koncu enotno odločiti o tem. Slovenija ni in tudi ne bo nasprotovala enotnim rešitvam. Hkrati pa verjamemo, da je EIB ustanovljen za druge namene in da bi moral primarno skrbeti za razvoj infrastrukture, pa tudi za konkurenčnost gospodarstva," je dejal Golob.

Slovenski premier se pretekli četrtek ni pridružil pismu predsednici EIB-ja Nadii Calvino, predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in poljskemu premierju Donaldu Tusku, v katerem so voditelji 19 članic pozvali k prilagoditvi politike financiranja EIB-ja, da bi bilo za varnost in obrambo na razpolago več sredstev. Zavzeli so se še za ponoven pregled projektov, ki jih EIB v skladu s trenutno politiko ne financira. Med temi sta strelivo in orožje.

Pogovorom se bosta pridružila tudi Rutte in Starmer

Ker je srečanje v Bruslju neformalne narave, sklepov ne bodo sprejemali, bodo pa voditelji podali usmeritve za delo Evropske komisije, ki bo že čez nekaj tednov predstavila Belo knjigo o korakih na področju obrambe, še poroča Radio Slovenija. Sklepe pa naj bi voditelji sprejemali na junijskem rednem zasedanju, ki bo takoj po vrhu zveze Nato.

Ob kosilu se jim bo pridružil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, s katerim bodo govorili predvsem o sodelovanju med obema organizacijama, ob večerji pa britanski premier Keir Starmer. Tudi v ospredju prvega srečanja voditeljev 27 članic z britanskim premierjem po brexitu, od katerega je v petek minilo pet let, bo obrambno sodelovanje.