Na ravni Evropske unije se znova pogosto omenjata gradnja ograj na zunanjih mejah in tudi možnost, da bi jih financiral tudi EU. Slovenija se ob tem redno omenja med državami, ki so ograje na meji postavljale. O migracijah in ograjah na meji bodo v Bruslju razpravljali tudi voditelji držav članic EU-ja.

Kot je ob prihodu v Bruselj poudaril slovenski premier Robert Golob, slovenska izkušnja kaže, da ograja vprašanja nezakonitih migracij ne rešuje. "To stališče bom danes tudi zagovarjal in ne bomo podprli ne sredstev za postavitev ograje niti ne te politike," je v pogovoru z bruseljsko dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok poudaril Golob.

Za Slovenijo je sicer ključna meja z Bosno in Hercegovino, kjer je zdaj ne samo zunanja meja Evropske unije, ampak tudi zunanja schengenska meja. Za ocene o tem, kako uspešno Hrvaška opravlja nadzor te meje, je po besedah Goloba prezgodaj.

"Definitivno pa podpiramo to, da bi enote Frontexa prevzele večjo iniciativo na vseh zunanjih schengenskih mejah, ne samo na bosanski, na vseh, in da bi ustrezno potem tudi dobivali informacije glede nadzora. Danes govoriti o tem je res prezgodaj, ker nimamo nobenih podatkov, zato bi bilo kakršno koli špekuliranje neumestno," je dejal premier.

Ob migracijah in vojni v Ukrajini na kratko tudi o svetovni konkurenčnosti

Glavni temi na vrhu voditeljev članic EU-ja bosta sicer vojna v Ukrajini in podpora EU-ja, zasedanja pa se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Na dnevnem redu je ob tem predvidena tudi razprava o svetovni konkurenčnosti. "Žal bo ta tema danes samo na kratko, o tem bomo govorili marca na rednem zasedanju. Takrat bo tudi znano, kaj bo predlagala komisija na to temo," je pred zasedanjem dejal Golob.

Sorodna novica Zelenski začel obisk v Bruslju. Rusija naj bi začela ofenzivo v Lugansku.

Dodal je, da Slovenija pri tem zagovarja stališče, da se moramo odzvati kot Evropska unija enotno. "Zagovarjali bomo enotnost, predvsem pa se moramo odzvati na način, ki ne bo na eni strani v konfliktu z ukrepi ZDA, na drugi strani pa bodo ti ukrepi znali upoštevati specifiko notranjega trga EU-ja," je pojasnil.

Ključno stališče Slovenije je tako po premierjevih besedah, da ne bi iskali dodatnih sredstev, temveč bi nam "z relaksacijo, s fleksibilnostjo pri porabi sredstev programa za okrevanje in odpornost uspelo preusmeriti del teh sredstev v ukrepe za zeleni razvoj in pa preboj".