"Med nami ostajajo ogromne razlike in daleč stran od dogovora smo," je novinarjem povedal predstavnik IMF-ja Gerry Rice.
Že pred tem je predsednik Evropskega sveta in vrha evroobmočja Donald Tusk je Grčijo posvaril, da je kockanja konec in da so zdaj potrebne odločitve, ne pogajanja. "Grška vlada mora biti nekoliko bolj realistična," je pozval Tusk in ocenil, da bo sestanek evroskupine čez en teden odločilen.

Precej obupan zaradi Grčije je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom pogovarjal ob robu vrha EU-ja in Latinske Amerike ter "obnovil osebni odnos", popoldne pa sta se znova sešla. "Ljudje počasi izgubljajo potrpljenje," je dejal Juncker. Položaj Grčije je opisal s prispodobo o kravi na ledu, nemškim pregovorom o reševanju težkega problema. "Krava se kar naprej opoteka, danes jo bomo spet poskušali potisniti," je dejal.

Cipras se je v sredo ponoči srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, a sestanek ni prinesel preboja. Glavno sporočilo po njem je bilo, da morajo biti pogajanja intenzivnejša.

Devetmesečno podaljšanje?
Kot poroča dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt, sta Hollande in Merklova že pred sestankom dala vedeti, da sestanki na najvišji ravni, s katerimi premier Cipras želi preseči tehnokratsko videnje države v programu pomoči, ne rešujejo tehničnih pogajanj, ki potekajo med trojko in grško vlado.

Po besedah predstavnika grške vlade so Atene predlagale podaljšanje trenutnega programa pomoči za devet mesecev. Predsednik evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je medtem povedal, da je še vedno mogoče, da bi Grčija s trojko sklenila tehnična pogajanja do zasedanja evrskih finančnih ministrov prihodnji četrtek.

Protesti proti novim rezom
Medtem ko poskuša evropski politični vrh v Bruslju grškega premierja prepričati k bolj realističnemu pristopu, Grki na atenskih ulicah znova protestirajo proti novim rezom, ki jih pričakujejo posojilodajalci v zameno za novo finančno injekcijo.

Grčija ima v sedanjem okviru finančne pomoči na voljo še 7,2 milijarde evrov. Sedanji program se izteče junija, tako da časa res ni več. Grški viri so v sredo v Bruslju povedali, da si želijo obstoječi program podaljšati za devet mesecev, torej do marca 2016.

A v zameno za naslednjo finančno injekcijo, ki jo potrebujejo, če se želijo izogniti bankrotu, bodo morali prepričati z ustreznimi reformami, česar jim v petih mesecih pogajanj z mednarodnimi posojilodajalci ni uspelo storiti.

Predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann ob tem opozarja, da se ne sme podcenjevati nevarnosti morebitne grške insolventnosti za stabilnost evrskega območja. Največ bi sicer po njegovih besedah v tem primeru izgubili Grki.