Voditeljem strank grške vlade koalicije se sinoči po več kot sedmih urah pogajanj ni uspelo dogovoriti o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci - Evropska unija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Brez novega zategovanja pasu pa Grčija ne bo dobila drugega nujno potrebnega svežnja pomoči, ki je vreden kar 130 milijard evrov.

Premier Papadimos, predsednik PASOK-a Jorgos Papandreu, predsednik Nove demokracije Antonis Samaras in predsednik LAOS-a George Karacaferis so se v ponedeljek popoldne in zvečer dolge ure pogajali in proučevale 50 strani dolg dokument, ki so ga pripravili predstavniki t. i. trojke (EU, ECB in IMF).

Pokojnin ne želijo zmanjševati
Glavna sporna točk pogajanj naj bi bilo zmanjševanje pokojnin, tako dopolnilnih kot običajnih, čemur se upirati Nova demokracija in LAOS. "Želimo olajšati trpljenje ljudem, ne pa jim ga še povečati," je ob odhodu s propadlega usklajevanja dejal Samras.

Premier Luksemburga Jean-Claude Juncker, ki predseduje finančnim ministrom območja evra je, bo kljub temu danes v Bruslju sklical srečanje finančnim ministrov evroobmočja, kjer naj bi dorekli, kaj z Grčijo, ki kljub obljubam že od ponedeljka ne more potrditi novih varčevalnih ukrepov.

Brez 130 milijard stečaj že sredi marca
Predlagani načrt varčevalnih ukrepov morajo potrditi tri koalicijske stranke - socialisti, konservativci in nacionalistična stranka, pozneje pa še parlament. Grčijo že od maja 2010 nad gladino drži 110 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in IMF. Kmalu je postalo jasno, da omenjeni znesek ne bo zadostoval, zato so se evropski voditelji oktobra lani načelno dogovorili o novem, 130 milijard evrov vrednem svežnju pomoči.

Grčiji grozi stečaj že 19. marca, ko mora poravnati za 14,5 milijarde evrov zapadlih obveznic, česar pa si nihče ne želi, saj bi to vplivalo tudi na druge evropske države v težavah, kot so Portugalska, Italija in Irska.