Drugače od nekaterih držav članic EU-ja, kot so Grčija, Madžarska in Estonija, ki so napovedale uvedbo posebnih potrdil o cepljenju proti covidu-19, ki jih pogovorno imenujejo covidni potni listi, je stališče hrvaškega ministrstva za turizem in šport, da "sistem covidnih potnih listov ni dorečen na ravni EU-ja", poroča Jutarnji list. Časopis se sklicuje na neuradne vire, da Hrvaška na četrtkovi videokonferenci ne bo podprla uvedbe covidnih potnih listov, ki naj bi dopolnili izvajanje ostrih protikoronskih ukrepov na državnih mejah.
Hrvaški pravni strokovnjaki menijo, da je ideja o povezovanju prostega pretoka ljudi s cepljenjem protislovna, saj v večini držav cepljenje proti covidu-19 ni obvezno, prav tako opozarjajo pred diskriminacijo ob mobilnosti državljanov EU-ja.
Posebej poudarjajo to, da posamezniki sami ne morejo izbrati, kdaj se bodo cepili, saj vsaj še nekaj mesecev ne bo na voljo toliko cepiva, da bi se lahko cepil vsak, ki si to želi.
Za preglednejše pogodbe o nakupu cepiv
EU je doslej s šestimi farmacevtskimi podjetji sklenil pogodbe o nabavi 2,3 milijarde odmerkov cepiv. Za zdaj so v Uniji odobrili cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, s katerima se je Unija dogovorila za do 760 milijonov odmerkov cepiva, kar je dovolj za cepljenje 80 odstotkov prebivalcev.
A vrstijo se kritike, da proces poteka prepočasi, prah pa dvigujejo tudi navedbe o dvostranskih dogovorih članic s farmacevtskimi podjetji, ki naj bi se sklepali vzporedno z evropskim procesom, medtem ko v Bruslju zanikajo, da bi videli kakšno vzporedno pogodbo. Pretekli konec tedna je razburila novica, da bodo pri dobavi Pfizerjevega cepiva v prihodnjih tednih zamude.
Po mnenju evropskih poslancev je eden od razlogov, ki spodbuja omahovanje ljudi pri odločanju za cepljenje in dezinformacije v povezavi z varnostjo cepiv, predvsem pomanjkanje preglednosti.
Poslanci tudi o dogodkih v ZDA
Na januarskem plenarnem zasedanju bodo evropski poslanci v sredo, na dan, ko bo v ZDA potekala inavguracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna, razpravljali tudi o nedavnih dogodkih v ZDA, kjer so podporniki predsednika Donalda Trumpa vdrli v ameriški kongres, čemur so sledili postopki za odstavitev Trumpa zaradi njegove vloge pri spodbujanju nasilja.
V parlamentu menijo, da bo prisega Bidna priložnost za novo poglavje odnosov med EU-jem in ZDA.
Portugalsko predsedovanje s poudarkom na socialnih razsežnostih epidemije
Portugalski premier Antonio Costa bo sredi tedna predstavil program šestmesečnega predsedovanja Portugalske Svetu EU-ju, sledila bo razprava z evropskimi poslanci. Portugalska, ki je predsedovanje prevzela 1. januarja, se bo osredotočila na reševanje socialnih razsežnosti pandemije covida-19 ter na vključujoč podnebni in digitalni prehod. Maja naj bi portugalsko predsedstvo v Portu pripravilo socialni vrh EU-ja.
Pravica do digitalnega odklopa
Parlament naj bi v četrtek pozval k sprejetju zakonodaje EU-ja, ki bi zagotavljala pravico do digitalnega odklopa od dela, ki bo zagotovil jasno razmejitev med delovnim in prostim časom. Poslanci menijo, da je pravica do odklopa temeljna pravica, ki delavcem omogoča, da se vzdržijo opravljanja nalog, povezanih z delom, telefonskih klicev, elektronske pošte in drugih elektronskih sporočil zunaj delovnega časa.
V skupni razpravi in glasovanju o treh resolucijah bodo evropski poslanci v četrtek predlagali vrsto ukrepov za večjo enakost spolov in boljšo zaščito pravic žensk.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje