Hrvaška premierka je med obiskom v Bruslju poudarila, da ni več nobenih zadržkov Slovenije, potem ko ji je med pogovori v nedeljo in ponedeljek to zagotovil slovenski premier. Glede izjave uradnega govorca slovenskega zunanjega ministrstva Milana Balažica, da Slovenija ne bo privolila v zaprtje poglavja o konkurenci, dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem, je Kosorjeva dejala, da bo, kolikor ve, prišlo do "popravkov te izjave".

"Pričakovanje Slovenije, da Ljubljanska banka vstopi na Hrvaško, je zunaj dosedanjih blokad, ki so urejene z arbitražnim sporazumom. To je vprašanje prostega trga, prosti trg pa predpostavlja tudi odgovornost na tem trgu. Upam, da se tega zavedajo tudi naši sosedi v Sloveniji," je zaplet komentiral hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Predsednica hrvaškega odbora za spremljanje pogajanj z EU-jem Vesna Pusić pa meni, da problem LB-ja ni povezan s hrvaškim pogajalskim poglavjem o konkurenci. Primerjala je problem hrvaških varčevalcev LB-ja s problemi britanskih in nizozemskih varčevalcev islandske banke Icesave. "Omenjena tema ni povezana s tem poglavjem (o konkurenci, op. a.), temveč gre morebiti za nekatera druga poglavja, ki so že v drugih fazah. Gre za popolno novost," je izjavila Pusićeva.

Hrvaška se bo uprla pritiskom
Zaplet glede poglavja o konkurenci je nastal, ko je guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski v sredo dejal, da Nova Ljubljanska banka ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne poravna dolga nekdanje Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Rohatinski je zdaj napovedal, da bo hrvaški vladi predlagal, da se pogajanja o tem dolgu nadaljujejo v okviru baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS), za kar se v skladu z nasledstvenim sporazumom ves čas zavzema tudi Slovenija.

Zadnje slovensko pogojevanje napredka v hrvaških pogajanjih z EU-jem z omogočanjem vstopa NLB-ja na hrvaški trg je označil kot neposreden pritisk na HNB. Zatrdil je, da se bo hrvaška centralna banka uprla takim pritiskom, tako kot se je vedno do zdaj. Kot je spomnil Rohatinski, so bila pogajanja o starih deviznih vlogah pod okriljem BIS-a, ki jih nalaga sporazum o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, v letih 2001 in 2002 neuspešna. "Kljub temu bo HNB predlagal vladi, naj se strinja z nadaljevanjem omenjenih pogajanj, če se bodo s tem strinjale tudi vse preostale države," je dejal, s čimer je imel v mislih nekdanje republike Jugoslavije.

Med naslednicami bivše Jugoslavije obstaja meddržavni sporazum, v okviru katerega se rešuje tudi vprašanje neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB, je dejal guverner slovenske centralne banke Marko Kranjec, besed Rohatinskega pa ni želel komentirati.

Po poravnanem dolgu ne bo ovir
"Če bodo omenjena pogajanja uspešna, kar pomeni, da bodo varčevalci dobili svoje prihranke, ne bo več nobene ovire za prihod NLB-ja na hrvaški trg," je dejal Rohatinski in ob tem izrazil mnenje, da izjava Balažica zahteva veliko več. Rohatinski je pojasnil, da Slovenija od HNB-ja zahteva vstop NLB-ja na hrvaški trg do konca pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem. Na ta način bo Slovenija po njegovem mnenju v položaju, da zastavi rešitev v okviru baselskih pogajanj, ki lahko gredo le njej v prid.

Slovenski premier Pahor je po četrtkovi seji vlade dejal, da Slovenija in Hrvaška vprašanje nasledstva še vedno vidita različno, vendar je sam prepričan, da bo vprašanje nekdanje Ljubljanske banke in njenih hrvaških varčevalcev do konca hrvaških pogajanj z EU-jem rešeno tako, da bosta obe državi zadovoljni z načinom rešitve.